Predsednik republike na spominski slovesnosti ob 75. obletnici velikega zborovanja v Kožbani

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil spominske slovesnosti ob 75. obletnici velikega zborovanja v Kožbani. Predsednik republike je bil na slovesnosti slavnostni govornik.

Govor predsednika republike objavljamo v nadaljevanju. Velja govorjena beseda!

Danes se ponosno spominjamo časov, ko se je odločalo o svobodi Primorcev in naši zedinjenosti z matičnim narodom.

Glede tega smo s tigrovskim in partizanskim gibanjem sami, skupaj z zavezniki, vzeli odgovornost za to svobodo v svoje roke.

Zlasti po zaslugi narodno osvobodilnega boja Primorcev in hotenja, da se vrnemo matični domovini, nam je to priznala tudi Pariška mirovna pogodba po drugi svetovni vojni ter kasneje londonski sporazum in končno Osimski sporazumi.
S temi sporazumi so bile določene meje. Primorci smo bili po svoji volji del matične domovine in od leta 1991 samostojne države. Z vstopom v Evropsko unijo smo hoteli deliti sijajno evropsko idejo združenega evropskega ljudstva brez meja, vsaj ne takih meja kot pred združitvijo.

Zdaj so te pridobitve z nerešeno migrantsko krizo postavljene na preizkušnjo. Naša naloga je, da za nas in naše otroke te pridobitve ohranimo in jim damo novega zagona. Pri tem bo treba biti hkrati dovolj vizionarski in dovolj pragmatičen.

Nerešeno vprašanje skupnega evropskega reševanja vprašanj nezakonitih migracij nas že drugič v manj kot petih letih, zdaj sicer manj radikalno, potiska v položaj, ki od nas terja vso našo modrost in premišljeno ukrepanje.
Naposled je jasno, da posamezne države po lastni presoji sprejemajo ukrepe za zajezitev nezakonitih migracij. Če jih mi ne bomo sposobni zajeziti na južni meji, bodo ukrepali naši severni in zahodni sosedi na naši severni in zahodni meji.

To ne velja samo za nas in naše sosede, ampak je to zdaj zaskrbljujoča praksa širše v Evropi. Zato je nujno, da ukrepamo tako, da bodo meje znotraj schengenskega prostora ostale odrte.
Nihče od nas si ne zna in si noče predstavljati, da bi se s trdo mejo vrnili v stare čase. To bi bilo stvarno in simbolno nezaslišano in surov udarec skupni evropski prihodnosti.

Zato je s strateškega vidika jasno, da moramo okrepiti preprečevanje nezakonitih migracij na naši južni meji. Sicer bo Slovenija postala migrantski žep, ker se bodo kopičili migranti in prosilci za azil, ki bodo presegli našo sposobnost, da jim pomagamo.

Kako bomo to storili, da bodo ukrepi človeško politično, pravno in sicer uspešni in široko sprejemljivi je stvar premisleka, a z odločitvami ne smemo odlašati. To mora biti vnovič, kot leta 2016, stvar širšega političnega in družbenega soglasja. Kar je zaradi kompleksnosti migrantske krize vedno zahtevno.

Nimamo razumevanja za ostro retoriko o zapečatenju meje ter zidu na meji in podobnem. Za to ni razlogov.

Slovenija je in bo sprejemala sorazmerne ukrepe za preprečevanje nezakonitih prehodov državne meje. Tak ukrep so tudi skupne slovensko italijanske patrulje na meji. Tak ukrep seveda zbuja določene skrbi, a je boljši od kakšnih trših enostranskih ukrepov. Poleg vsega poglabljajo zaupanje med vladama in državama. To je zdaj zelo pomembno.

Poznate moje mnenje o nujnosti dobrososedskih odnosov. Sem in tja to mnenje naleti na kritike, da je naivno.

No, jaz mislim, da si je treba vselej vzajemno prizadevati za dobro sosedstvo in prijateljstvo, s krepitvijo vsega tistega kar nas bolj povezuje kot ločuje in deli.

To je še toliko bolj pomembno v času zaostritev problemov. Zato bom danes ponovil zavzemanje za poglobljen dialog z Italijo, o vseh zadevah, ki so pomembne za naš skupen sedanji in prihodnji čas.
V sodobnem svetu se krepi dvom v obstoječo pravno in politično arhitekturo, enostranska ukrepanja, trgovinske vojne in podobno.

V Evropski uniji je v krizi razvoj evropske ideje, zato se poglablja atraktivnost nacionalizmov. Slovenija se mora navznoter vsestransko okrepiti, da bo pripravljena na vse razvoje dogodkov, vendar mora hkrati okrepiti tudi svojo aktivno vlogo v sosedstvu, regiji, Evropi in svetu.

Svetovni problemi so se nekako zgostili, za naše interese in interese največjega dela človeštva pa je zdaj bolj kot kdaj koli pomembno, da jih rešimo po mirni poti. Glede tega bo potrebno veliko potrpežljivosti, strpnosti, medsebojnega spoštovanja in vzajemnih kompromisov.

Vendar moramo še naprej verjeti v to, da je zahteven dialog boljši od enostavnega konflikta. V naših medsebojnih odnosih, v odnosih z našimi sosednjimi državami, v Evropi in svetu.


Foto: Daniel Novakovič / STA


Foto: Daniel Novakovič / STA