Pozdravni nagovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na prireditvi ob praznovanju 50. obletnice Elizejske pogodbe

Ekselence, spoštovane gospe in gospodje,

počaščen sem, da lahko slovesno pozdravim visok jubilej Elizejske pogodbe. Francoski predsednik DeGaulle in nemški zvezni kancler Adenauer sta pred petdesetimi leti podpisala zavezanost k vsestranskemu sodelovanju. S tem sta utrdila prijateljstvo med državama in narodoma, nov zalet pa sta s tem dala tudi evropskemu sodelovanju. Sprava in mir med dvema poglavitnima silama Zahodne Evrope sta z Elizejsko pogodbo dobila nove razsežnosti, ki se bodo v času potem pokazale kot steber miru in blaginje širše v Evropi.

Evropo so v zadnjih stoletjih pestile številne vojne. Samo v prejšnjem je izkusila dve svetovni vojni zapored. V obeh sta bili Francija in Nemčija na nasprotnih straneh. Tragedija njunih ljudstev in vseh drugih, tudi slovenskega, ki jih je zajela vojna ujma, je bila neopisljiva. Odločno odklanjanje maščevanja ter sposobnost odpuščanja in sprave v imenu miru in varnosti novih generacij je bilo zato potem še toliko bolj osupljivo plemenito in modro.

Na spravi in krepitvi tistega, kar nam je skupno, je nenazadnje utemeljena evropska ideja. Ne gre za to, da pozabimo. Prav nasprotno, gre zato, da se vselej spomnimo. Mir nikoli ni bil in nikoli ne bo samoumeven. Mir je temeljna izbira, za katero je potrebno dnevno skrbeti z drobnimi in dobrimi ravnanji. Na strateški ravni pa ga je potrebno spodbujati z odločitvami, ki krepijo mednarodno spoštovanje in zaupanje, reševanje sporov po mirni poti in vsestransko poglabljanje sodelovanja.

Foto: Stanko Gruden/STA

Nocoj se poklanjamo državniški modrosti, ki sta jo navdihovala mir in blaginja ljudi. Čeprav je bila sprva ta modrost in zrelost nemško francoska, smo jo v zamisli evropske ideje združevanja posvojili mi vsi. V tem smislu želimo biti ponosni dediči poslanstva, ki nam edino zagotavlja mirno in varno prihodnost.

Ta imenitna dediščina je staremu kontinentu zagotavljala najdaljše obdobje miru – z izjemo vojne na Balkanu, ki jo moramo v tem smislu vzeti kot svarilo. Če ne želimo biti samo ponosni, temveč tudi odgovorni in enako državniško modri sodobniki evropske ideje, je zdaj odločilnega pomena, da tej ideji damo novo kvaliteto. Osebno sem velik zagovornik politično poglobljene Evropske unije. Čeprav tega ne pravim v imenu države, ki jo predstavljam, ker zato nimam mandata, bi izkoristil to svečano priložnost za ponoven poudarek pomena nemško francoskega sodelovanja in moje vere in prepričanja, da bo tudi to sodelovanje prispevalo k politični poglobitvi EU.

Osebno govorim v tem smislu o Združenih državah Evrope. Za razliko od ameriških, v primeru Evrope ne sme in ne bo šlo za talilni lonec, ki bi izničeval nacionalne in druge posebnosti evropskih narodov in držav. Prav težave pri soočenju z globalno krizo bodo procese tega političnega poenotenja še pospešili. Ta proces bo vseskozi prežemal duh Elizejske pogodbe.

Njuni ekselenci, veleposlanika Republike Francije Pierra Francoisa Mourierja in veleposlanika Zvezne Republike Nemčije Wernerja Burkarta vljudno prosim, da v mojem imenu in v imenu Slovenije preneseta naše čestitke francoskemu in nemškemu predsedniku z izrazi globokega spoštovanja.

Naj živi nemško francoska sprava. Naj živi vseevropsko prijateljstvo in sodelovanje.

Vive l'Union européenne!

Hoch lebe die Europäische Union!

Naj živi Evropska unija.

Foto: Stanko Gruden/STA