Bruno Volpi Lisjak

Medalja za zasluge
za zasluge pri razkrivanju pomena ribištva in pomorstva za slovensko zgodovino v Tržaškem zalivu ter pri gradnji in delovanju Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je Brunu Volpiju Lisjaku vročil odlikovanje medaljo za zasluge 23. oktobra 2015 na slovesnosti v Predsedniški palači.


Foto: STA/Danijel Novakovič

Utemeljitev:

Bruno Volpi Lisjak in Franko Košuta sta glavna pobudnika ideje o Ribiškem muzeju tržaškega primorja v Križu pri Trstu. Brez njiju muzeja ne bi bilo. Ideja, ki se je sprva zdela utopija, je danes resničnost. Ribiški muzej v Križu pri Trstu je postal ena najpomembnejših identifikacijskih točk slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Svojo zamisel sta Franko Košuta in Bruno Volpi Lisjak začela uresničevati pred več kot poldrugim desetletjem. Najprej so ustanovili pripravljalni odbor in nato leta 2000 društvo ter tako vzpostavili trdno logistično podporo za izpeljavo projekta, ki je bil zahteven in je terjal mnogo iznajdljivosti, poslovnosti in poguma. Leta 2004 so slavnostno postavili temeljni kamen, nato pa se je na porušeni zgradbi, ki jo je društvu odstopila Slovenska kulturno-gospodarska zveza iz Trsta, tik pod stavbo kulturnega doma Alberta Sirka, začela gradnja, ki jo je vodil predsednik društva Franko Košuta. Za uspešno uresničitev projekta so se s prostovoljnim delom in velikodušnimi donacijami izkazali mnogi člani društva, podprli pa so jih tudi številni zasebni in javni sponzorji ter strokovne ustanove in njihovi sodelavci. Muzej danes že sprejema goste, s pomočjo prispevka deželne vlade Furlanije - Julijske krajine pa bodo končana tudi dela pri urejanju zunanjosti muzeja.
Delo, ki so ga rojaki v Križu opravili prostovoljno, je tlakovano z izjemnim domoljubjem in ponosom, ki sta vredna vsega občudovanja in priznanja. V muzeju na ogled ni le etnografska, temveč tudi politično-zgodovinska dediščina Slovencev. Po entuziazmu, predanosti, vztrajnosti in pogumu vseh vključenih v projekt gradnja tržaškega ribiškega muzeja v skupnem slovenskem kulturnem prostoru nima para.
Franko Košuta je ladijski in strojni inženir, ki je deloval v Švici in ladjedelnici Milje, pozneje pa je ustanovil družbo, ki se ukvarja z ladijskimi projekti. Je eden od ustanovnih članov društva Ribiški muzej tržaškega primorja, predsednik društva in operativni vodja gradnje muzeja ter eden največjih donatorjev, ki so omogočili, da je bila gradnja ribiškega muzeja uspešno dokončana. Franko Košuta je tudi član uglednega mednarodnega združenja ladijskih arhitektov in projektantov pristanišč s sedežem v New Yorku.
Tržačan Bruno Volpi Lisjak, ladijski kapitan in ladjedelniški menedžer, je bil eden prvih Slovencev, ki so končali pomorsko akademijo v Piranu. Razmeroma zgodaj je začel preučevati slovensko kulturno dediščino. Zbiral je predmete in dokumentacijo o ribištvu in gospodarjenju z morjem, sistematično je proučeval arhivsko gradivo in ga predstavljal v člankih in knjigah. Prvič je svojo zbirko razstavil leta 1998 v Prosvetnem domu na Opčinah, potem še v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani in Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. S svojo razgledanostjo, strokovnim znanjem, ustvarjalnostjo in življenjsko energijo je uspel oteti pozabi zgodovino pomorskega izročila tržaških Slovencev. Svojega poslanstva ohraniti zavest o pomenu slovenske pomorske zgodovine se je še z večjo vnemo lotil po osamosvojitvi Slovenije.
V Ribiškem muzeju tržaškega primorja v Križu pri Trstu je na ogled muzejska zbirka, ki priča o identiteti Slovencev kot o pomorskemu narodu. V njej so ohranjena pričevanja o trdem življenju slovenskih ribičev in pomorščakov, njihovi delavnosti, težavah, prilagodljivosti in obvladovanju življenja na morju in ob njem na strmi kraški obali nad Tržaškim zalivom. Zbirka je neprecenljive vrednosti za celotno slovensko kulturno dediščino.