SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Pogovor predsednika republike za oddajo Studio ob 17-ih na Radiu Slovenija

Ljubljana, 9. 12. 2020 | intervjuji

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor v radijskem intervjuju za Studio ob 17-ih o mučnem boju s koronavirusom, polariziranem političnem prostoru doma in zapletenem iskanju evropskih kompromisov.
Jolanda Lebar in Aleš Kocjan

https://radioprvi.rtvslo.si/2020/11/studio-ob-17-00-413/

Pogovor predsednika republike za oddajo Studio ob 17-ih na Radiu Slovenija
Foto: RA Slovenija

JOLANDA LEBAR: Pozdravljeni v Studiu ob 17-ih predsednik republike Borut Pahor.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Dober večer.

JOLANDA LEBAR: Bližamo se koncu leta. Pred nami so prazniki, dan samostojnosti in enotnosti pa Božič, novo leto. Vse skupaj bo precej drugače kot kadarkoli doslej. Za leto 2020 tako lahko rečemo, da ga ni mogoče primerjati z nobenim letom v samostojni državi doslej. Drugi val epidemije je državo prizadel veliko bolj od pričakovanj. Ni mogoče predvideti kakšne bodo njene dolgoročne posledice. V tem občutljivem času pa je tudi dogajanje v politiki pestro kot že dolgo ne. Oddajo bova povezovala Aleš Kocjan in Jolanda Lebar.

ALEŠ KOCJAN: Gospod predsednik, lepo pozdravljeni tudi z moje strani in hvala za obisk v studiu.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Hvala za vabilo.

ALEŠ KOCJAN: Bi začeli kar pri najbolj pereči temi ta hip, epidemiji, svetovni pandemiji pravzaprav. Kaj gre, če se osredotočimo na Slovenijo, po vašem mnenju narobe pri soočanju z epidemijo? Kljub strogim omejevalnim ukrepom se zdi, da stopicamo na mestu. Slovenija ima slabo epidemiološko sliko, delež okuženih je vsakdan znova visok. A kar je najbolj zaskrbljujoče in frustrirajoče je to, da imamo najvišjo ali pa eno najvišjih stopenj smrtnosti.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Borimo se. Vsak po najboljših močeh in vsi skupaj. Sem in tja kdo tudi naredi napako. Tudi tisti, ki odločajo nimajo priročnika, da bi lahko z zanesljivostjo ocenjevali njihove poteze. Ocenjujem, da se vsi odgovorno obnašamo. Kot rečeno, sem in tja so tudi spodrsljaji. Ljudje so bistveno spremenili svoje navade za to, da bi spoštovali ukrepe. To je treba razumeti in ceniti. Moramo razumeti tudi njihovo manjšo strpnost za dolžino trajanja te krize, za morda manjši uspeh od pričakovanih. Hkrati se moramo zahvaliti vsem, ki delajo v zdravstvu in povsod tam, kjer neposredno rešujejo življenja. Borimo se. Ni lahko. Na koncu tunela je luč, je cepivo. Do takrat bo treba zdržati in se po najboljših močeh obnašati solidarno in človeško.

JOLANDA LEBAR: Ampak vendarle stalno gospod predsednik razpravljamo o tem ali so ukrepi dovolj strogi ali niso dovolj strogi, pa praktično imamo takšne ukrepe kot jih ima večina drugih, zlasti evropskih držav. Pri nas se zdi oziroma ne da se zdi, tudi podatki tako kažejo, da so njihovi rezultati pravzaprav slabši kot drugje, da počasneje premagujemo to krizo, počasneje se manjša število okuženih. Zakaj?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Jaz nisem nikoli komentiral strokovnih odločitev, ki so podlaga za odločanje vlade in jih tudi nocoj ne bom, jih bom spoštoval. Mislim, da tisto kar lahko prispevam k reševanju krize kot predsednik republike je, da kolikor je mogoče v sodelovanju z vsemi političnimi institucijami, parlamentarnimi strankami, vodji poslanskih skupin, naredim za to, da je te politične negotovosti čim manj in da je čim več sodelovanja. Za to si zelo prizadevam. Rad bi povedal, da je moja ocena, da mogoče politična enotnost ni prava beseda za opis tega kar si želim, ampak eno politično sodelovanje, eno potrebno politično zaupanje, lahko bistveno pripomore k temu, da je verodostojnost sprejetih ukrepov še toliko večja in da se tega toliko bolj ljudje držijo. V tem smislu se mi zdi, da je zdaj prva naloga politike, da opravi s to politično negotovostjo v kateri smo se znašli, tako zaradi napovedanega glasovanja o konstruktivni nezaupnici, kot spričo drugih okoliščin, ki spremljajo to poglobitev negotovosti ta hip. Mislim, da bi bilo dobro, da se, če je predlog za glasovanje o novem mandatarju to čimprej opravi in ugotovi kdo uživa potrebno podporo oziroma se strne vrste tudi okrog te vlade, pri čemer mora ta vlada razumeti, da nekatere njene odločitve ne naletijo vedno na simpatije, na odobravanje, zlasti če niso povezane z bojem proti epidemiji in opozicija, da seveda zdaj odgovornost za boj z epidemijo najprej in najbolj nosi vlada in da mora biti tudi ona glede kritike te vlade recimo nekoliko bolj pazljiva. V tem smislu bi rad spomnil, da sem že konec oktobra ob dnevu suverenosti in od takrat naprej dejal, da sem kot predsednik republike vedno pripravljen, če se bodo tako odločili voditelji strank in poslanskih skupin, organizirati potrebne posvete za to, da se ta negotovost odpravi in zaupanje poglobi. Kdo bo rekel, da to ni mogoče. Potem pravim, da če je bilo kdaj to potrebno je potrebno zdaj. Vedno je mogoče, zaradi tega, ker smo odgovorni zaradi ljudi. Zaradi odgovornosti je to vedno mogoče. Če smo pred 30-mi leti v tistih časih, ko so bile razlike med političnimi strankami glede osamosvojitve še toliko bolj velike, zmogli podpisati sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu, potem smo 30 let kasneje, ko bi morali biti bolj zreli in bolj odgovorni, tudi sposobni premagati te razlike, ki so se vzpostavile in organizirati dialog in priti do nekih skupnih rešitev, tudi glede boja proti epidemiji, ki mora biti centralno vprašanje vseh vprašanj in nagovoriti ljudi k uspešnejšemu soočanju s to boleznijo.

JOLANDA LEBAR: Primerjali ste današnji trenutek s tistim pred 30-mi leti v času plebiscita. Gre res v resnici za tako usoden trenutek, zaradi očitno te kombinacije in epidemije in te nekakšne politične krize, v kateri smo.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: To paralelo vlečem zato, ker bi rad spomnil, da tudi pred 30-mi leti politika ni bila enotna glede samostojnosti, vendar je ta dogovor dosegla. Dosegla ga je z dialogom. So bila takrat razhajanja velika? Zelo velika. Je bilo nezaupanja veliko? Zelo veliko. Dogovor, sporazum ni bil potreben zato, ker je bilo vse v redu, ampak zato, ker marsikaj ni bilo v redu glede zaupanja in dialoga. Potreba po tem, da pridemo skupaj, je takrat vodila slovensko politiko do sporazuma in nekaj takega potrebujemo tudi danes. Če bo kdo rekel, da je to prepozno za soočanje z epidemijo, mu moram žal reči, da ne. Mi sicer vidimo luč na koncu tunela, toda do tja so še dolgi meseci. Ljudje so v stiskah, imajo vrsto stvari. Razdražljivost je večja, toleranca je manjša. Vse to mora odgovorna politika upoštevati. Moj predlog je, da dosežemo neke vrste dogovor o osredotočenju na spopad z epidemijo, da ena in druga stran – vladna in opozicijska, kdorkoli že je na vladi in opoziciji – opusti stvari, ki niso nujne za reševanje te zdravstvene krize in prihajajoče gospodarske in socialne recesije, da se osredotočimo na to in da druge stvari, kolikor je mogoče, delamo prav tako v nekem vzajemnem dialogu. Tak nagovor politike, recimo odgovorne in enotne javnosti, bi mislim da zdaj zelo pomembno učinkoval na te tri, štiri, pet mesecev, dokler cepivo ne bo na voljo za vse.

ALEŠ KOCJAN: Nekako tako je danes pred nemško javnostjo nastopila nemška kanclerka Merklova, ob tem, da imajo precej nižjo smrtnost, kot jo imamo pri nas v Sloveniji. Pri nas pa se zdi, da vlada zdaj trenutno – prav danes se na vladi soočata neko dva koncepta kako peljati naslavljanje te epidemije naprej. Na eni strani imamo ministra za gospodarstvo, ki pravi, da je treba razumeti stiske ljudi, ki ste jih omenili, ki ne morejo delati. Na drugi strani imamo zdravstvenega ministra, ki razume, da je treba dodatno omejevati gospodarstvo in stike zato, da preprečimo širjenje virusa. V resnici tudi vlada nastopa z različnimi sporočili do javnosti. Kako vidite tole? Govorili ste o pomenu osredotočenosti.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Gotovo. To pripisujem aktualnim okoliščinam v katerih se je znašla slovenska politika. Poleg tega, da se ukvarja z izjemno situacijo – to je z epidemijo – se ukvarja tudi sama s seboj. Moj predlog je, da ali z glasovanjem v Državnem zboru razčisti glasovanje politične večine in vodenja vlade ali pa da ugotovi, da sprememb glede tega v Državnem zboru ni in s to vlado in to opozicijo najdemo skupni jezik glede ukrepanja. Potem bo lažje politiki, lažje bo stroki, ki ji svetuje, lažje bo vsem nam. Vedeli bomo, da nas čaka do cepljenja še težka pot, vendar bomo toliko bolj prepričani in samozavestni, da jo bomo tudi premagali. Zdaj je nekaj te samozavesti recimo v primerjavi s prvim valom manj. Nekaj več je nestrpnosti. Ne nekaj več, precej več in izkoriščam ta naš pogovor za en poziv vsem, da se vzdržimo vseh ravnanj, ki bi kogarkoli prizadele, ki bi kogarkoli ranile da smo čim bolj strpni in potrpežljivi, seveda zlasti tisti, ki odločamo o tem kako bomo šli skozi ta zahteven čas.

ALEŠ KOCJAN: Ampak predsednik, kje vidite razloge za to, da se v tako zahtevni, zapleteni, nehvaležni situaciji sploh pogovarjamo o tem, o politični krizi in o morebitnem padcu in zamenjavi vlade?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Glejte, to je naloga Državnega zbora, da odloči o tem, kdo sestavlja vlado. Februarja in marca je tako odločila in to vlado imamo in jaz z njo sodelujem. Vlad niti ne podpiram niti jih ne podiram, sem že dostikrat rekel, z njimi sodelujem, tudi s to vlado. Očitno so se nabrali neki razlogi, zaradi katerih je zaupanje opozicije v delu te vlade skozi njeno delo nekaj več, zaradi česar je opozicija začela razmišljati o konstruktivni nezaupnici. To je njena pravica. Moja prošnja, kot predsednika republike, ki se v te postopke ne sme vtikati in se tudi ne, je, da v kolikor je za to prepričljiva večina, odločimo o tem, sicer pa najdimo poti, da bosta sedanja vlada in opozicija sodelovali. Če in kolikor jaz lahko pri tem pomagam, sem pripravljen potrpežljivo narediti vse, kar je mogoče, ker menim, da je pomanjkanje političnega zaupanja, pa tudi neke politične enotnosti sedaj manj, kot bi ga potreboval trenutek, ki ga živimo. Ljudje to pričakujejo, želijo. Morda so na eni in drugi strani tudi taki, ki bi raje videli, da do tega dialoga in do nekega kompromisa in sodelovanja naj bi prišlo. Vendar pa ta naša družba, ta naša Slovenija ni bila narejena na radikalnih zamislih, ampak je bila narejena na kompromisih, ki so peljali veliko večino naprej in niso nikogar pustili odzadaj. Tudi sedaj moramo iz te situacije iziti tako, kot smo bili navajeni v zadnjih 30 letih. To je zelo pomembno.

JOLANDA LEBAR: Na politična polja se bomo še vrnili. Mogoče če se za trenutek še zastavimo pri epidemiji, za katero ste že rekli, da ne gre samo za zdravstveno krizo, ampak tudi gospodarsko, ki bo najverjetneje tisti najhujši del šele sledil. Posledice se bodo pokazale kasneje. Ampak vendar, gospod predsednik, ali razumete ljudi recimo, ki del njih zdaj mora biti doma, ker so določene dejavnosti zaprte? Verjetno ne gre samo za ležanje na kavču in gledanje televizije. Verjetno razumete njihove skrbi in tudi po svoje tisto nestrpnost, ki se v njih ali pa nezadovoljstvo zdaj pravzaprav razrašča, ko smo že toliko časa v tem prisilnem lockdownu, nekih ukrepov ni, politika se pa ukvarja sama s sabo.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Zato tudi pravim, ker dobro razumem, da so ljudje v velikih stiskah. Tudi niso, ki niso materialno prikrajšani, so v neke vrste stiskah, kaj šele tisti, ki so materialno prikrajšani in ki vidijo prikrajšanost pri svojih otrocih, pri svojih sorodnikih, pri svojih prijateljih. Vse to nas prizadeva. Prav zato pravim, da ker nisem ne ekspert ne član vlade in ne poslanec v Državnem zboru, pač pa predsednik, ki je dolžan predstavljati vse, opozorim danes, ko je to še dovolj zgodaj, da strnimo vrste in enotno nastopimo glede temeljnega vprašanja, ki obremenjuje danes naš trenutek, in to je epidemija. Seveda je treba hkrati reševati tudi druge stvari, ne bodo počakale, vendar je to vprašanje, na katerega bi se morala osredotočiti politika in okrog tega najti nek dogovor, seveda na osnovi strokovnih podlag. Toda tudi rečem vam, stroka bo toliko bolj pripravljena zavzeto pomagati in svetovati tudi pri zelo delikatnih odločitvah, ko gre za iskanje kompromisov med skrbjo za zdravje in skrbjo za delovanje javnega sistema toliko bolj, kolikor bo videla, da je politika ne sposobna presegati razlike, predsodke, nezaupanja znotraj sebe, toliko bolj bo potem moči tudi v ljudstvu, v naših ljudeh. Jaz vem, da ta moč je. Tudi vam bi rad povedal, da je tukaj neka tiha, molčeča večina, ki z zaskrbljenostjo spremlja te radikalizme na obeh straneh, jih skrbi. Meni, da je vendarle slovenska politika tudi iz izkušenj pred 30 leti nabrala dovolj, kako bi rekel, razlogov za to, da bi zdaj prav zaradi teh razlik zgradila mostove in poiskala tisto sodelovanje in enotnost, ki bi preprečilo, da bi zaradi političnih nesoglasij prihajalo do zamud ali pa napačnih odločitev pri ravnanju z epidemijo. Mislim, da ta tiha večina sedaj čaka na to, da se bo s koncem tega leta ali začetkom novega vendarle to tako ali drugače postavilo na noge. In tukaj se mi zdi, da je to pričakovanje absolutno upravičeno. Radikalizmi, ki so povezani s sovražnim govorom, ki so povezani z nestrpnostjo, ki so povezani s tem, da se nasprotnika vidi kot sovražnika, ki so v ozračju, v katerem ni nobenega spoštovanja do institucij, do stroke, do sleherne avtoritete, vse to nam ne pomaga. In tudi tisti, ki so na obeh radikalnih straneh, bodo žrtve take politike. Na dolgi rok to nima nobenega smisla. Zato pravim, prav zato, ker so razlike tako velike danes med nami, kot se zdi politično. Poiščimo mostove zdaj, ko so velike zato, da jih zmanjšamo in omogočimo ljudem, da vidijo v slovenski politiki eno odgovorno, sicer zelo različno, mavrično podobo, ampak odgovorno do vsega slovenskega naroda, do vseh državljank in državljanov, ne samo do svojih, ne samo do svojih, do vseh.

JOLANDA LEBAR: Katere skupine so ali pa vidite katero skupino, ki je še posebej zapostavljena recimo v tem obdobju?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Jaz sem imel danes recimo pogovor z varuhom človekovih pravic, jutri je dan človekovih pravic, in pogovarjala sva se o tem. Govorila sva recimo o osebah s posebnimi potrebami, recimo.

JOLANDA LEBAR: Kar je opozorilo tudi Ustavno sodišče.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: O celi vrsti. Glejte, mi imamo celo vrsto ljudi, ki sodijo v tako imenovane ranljive skupine in rad bi rekel eno misel. Redko kdaj se zgodi, da večina ljudi s svojim vedenjem in ravnanjem odloča o usodi take manjšine. Mislim, da se moramo vsi skupaj zavedati, da skoraj ni nikogar med nami, ki ga tako ali drugače ta epidemija ne bi pahnila v tako ali drugačno stisko. Nekatere so zelo velike. Tistim moramo najprej predvsem pomagati. Vsako življenje šteje, vsako življenje šteje, vsak dan življenja šteje. Zdravje je najprej in pred vsem, potema pa moramo seveda sestaviti tudi vse druge neznanke v to enačbo, da ohranimo neko raven blaginje, socialne, gospodarske. Ampak kot sem vam rekel, vse to lahko politika največ in najbolj naredi, če za trenutek opusti to staro in zdaj neuporabno prakso predsodkov, obtoževanj, nezaupanja in nesodelovanja. Malo je potrebno storiti za to, da pride, da popolnoma prevesimo to situacijo. Jaz se spomnim leta 1990, spomnim se prve polovice leta 1990, ko so bile razlike v slovenski skupščini Bučarjevi gromozanske glede vseh stvari, in se spomnim potem trenutka konec novembra in v decembru, ko je postalo vsem jasno, ali nastopimo skupaj in izkoristimo zgodovinsko okno za to, da Slovenija postane samostojna država, ali pa ga bomo skupaj zapravili. In smo se odločili, da stopimo skupaj. In danes smo ponosni na to in imamo svojo državo. In danes imamo enako odgovornost, da stopimo skupaj ne zato, ker mislimo enako, ampak ker mislimo tako zelo različno, politično in sicer.

JOLANDA LEBAR: Ampak še nekaj je močno na preizkušnji, recimo tudi človekove pravice, svoboščine. Vse to se oži, tudi recimo svoboda medijev in vse ostalo, vse nekako pod krinko ali z izgovorom, da to terja tudi boj s to epidemijo. Vse to je na preizkušnji, bolj kot kadarkoli, mogoče tudi bolj kot pred 30 leti, in to v samostojni demokratični Sloveniji.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: To vprašanje preizkuša danes vse družbe, zlasti sodobne in demokratične in poseg v ustavne pravice v človekove pravice mora biti omejen, mora biti časovno določen. Država, ki regulira ukrepanje, mora skrbno paziti, da so ti ukrepi sorazmerni. Naj vam rečem z izkušnjo vodenja vlade v času finančne in gospodarske krize, da je v redu in prav, četudi v tem času teče demokratična diskusija, da se o vseh stvareh lahko odprto govori, vendar pa, da se govori z neko spoštljivostjo in z neko pazljivostjo do tistih, ki mislijo drugače. To zdaj pogrešam. Tudi, ko gre za posege v človekove pravice, ki kot rečeno ne morejo biti omejene in v kolikor so odrejene z veliko skrbnostjo in dobro utemeljene zdi se mi, da je tudi komuniciranje z javnostjo v tem času strašno pomembno. Vedno sem bil mnenja, da je strah slaba popotnica za reševanje stvari, da je treba vlivati do neke mere previden, ampak zmerni optimizem, da je potrebno dati ljudem možnost, da se izkažejo in mislim, da bi ravnali zelo narobe, če bi spregledali veliko večino ljudi, ki se trudijo ravnati po svojih najboljših močeh. Seveda so spodrsljaji, vsak od nas jih sem in tja naredi, ampak ni mogoče spregledati, da se ljudje trudijo in ne moremo reči, da v drugem valu gre enako uspešno, kot smo to obvladali v prvem valu, ima drugo naravo poteka, ampak tudi v drugem valu mi smo na repu držav, ki se po uspešnosti soočajo s to epidemijo. Glejte, borimo se. Dajmo tistim, ki nosijo veliko odgovornost tudi nekaj več zaupanja. Od njih pa terjajmo, da z nami spoštljivo komunicirajo, da upoštevajo naše dvome, da upoštevajo naše skrbi, da upoštevajo tudi našo kritiko. Tisti, ki danes vodi državo, mora imeti zelo veliko mero strpnosti. V krizah je to za vodenje vlade in države zelo pomembno. Takrat mora znati prenašati več kot običajno, ne manj kot običajno. Kriza mu nalaga, da prenaša več kot običajno. Ni lahko, vendar so potem zadoščenja velika.

ALEŠ KOCJAN: Poglejte, gospod predsednik, razhajanja, ki ta hip obstajajo v slovenski družbi in v politiki, o katerih tudi govorite, da jih je treba premostiti. Se zdi, da ne izvirajo iz neuspešnega naslavljanja epidemije, ampak iz povsem političnih ideoloških vzgibov. Tudi tega, da se vlada verjetno ne osredotoča samo na ukvarjanje z epidemijo, ampak tudi z drugimi, izvajajo tudi druge poteze, ki vnašajo nemir v politični prostor in to je verjetno razlog, da se tudi v tako zahtevnem, v tako neprijetnem obdobju pojavlja politična alternativa, ki želi prevzeti odgovornost, verjetno veliko odgovornost. Morda imate kakšno sporočilo za vlado?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Naj rečem, da z vlado dobro sodelujem. Sodelujem več kot običajno zaradi razmer, ki so. Kot sem dejal vlad ne podpiram, niti vlad ne podiram, vendar z njimi sodelujem in ta vlada je izkazala veliko zanimanje za sodelovanje z mano in jaz z njimi. Povemo si vse zelo odkrito, tudi to, da so kakšne odločitve, ki morda zdaj niso niti potrebne, niti niso modre, da vzbujajo nek dvom, da naletijo že pri koalicijskih partnerjih na recimo kritiko, kaj šele pri opozicij, zato sem vam prej povedal nekaj zelo pomembnega, nek sporazum, dogovor, karkoli bi že to pomenilo, neko sodelovanje med strankami v času epidemije, bi predstavljalo prav to osredotočanje na epidemijo in vzdržanje od tistih korakov ali ukrepov, ki nebi naleteli na splošnejše razumevanje ali podporo. To se mi zdi v tem času bi lahko pripomoglo k eni okrepljeni samozavesti najprej političnega razreda kot celote, naredili bi politično reprezentanco iz klubov, ki zdaj igrajo, bi zdaj naredili politični reprezentanco, ki bi bila sposobna dati najboljše od sebe. To bi pa mislim, da zelo pomembno vplivalo na samozavest javnosti. Tako, da se strinjam z vami. Tukaj so tudi odločitve, ki se zdijo ali nepotrebne, ali so morda enostranske. Temu bi se bilo mogoče izogniti. Kot veste ne komentiram običajno ne dela vlade, ne dela opozicije, ampak rečem to na glas, ker to rečem tudi predsedniku vlade in, če se bo ta negotovost, ki smo ji zdaj priča, končala s tem, da bo ta vlada ostala, bom še enkrat ponovil predsedniku vlade, ne samo v pogovoru z vami, ker dobro sodelujeva in se dobro razumeva, da bi se veljajo v času do rednih volitev bržkone potem, vzdržati takih ravnanj, ki po nepotrebnem vzbujajo dvome, nezaupanje, kritike in se osredotočiti na tiste stvari, ki so bistvene za vodenje države v takih razmerah. Najprej epidemija, potem pa seveda reševanje gospodarskih in socialnih stisk, ki bodo gotovo prišle po koncu zdravstvene krize. Seveda tudi vodenje naše države Evropske unije. Osredotočanje se mi zdi, da je eden glavnih problemov, čeprav ne moremo reči, to bi rad povedal, da se s tem vlada ne ukvarja pretežno in mislim, da v prvem valu zelo v redu, zdaj se zdi, da mogoče nekoliko manj, kot smo pričakovali, ampak se trudi. Jaz sem malo prej govoril z direktorjem inštituta dolgo, široko. Tudi strokovna javnost seveda, domača in tuja, iščejo vsak dan znova odgovore na vprašanja, ki se zastavljajo. Če bo slovenska javnost razumela, da tukaj ni priročnika, kjer bi veljali neki predpisani ukrepi, bo lažje razumela tudi to, da bo tudi vlada rekla oprostite, ta ukrep je bil napačen. Šli bomo po drugi poti. Če bi le vladalo zaupanje, da je bil ta ukrep premišljen, skomuniciran, da uživa širšo podporo, ne samo strokovno, tudi politično, zato vam rečem iz mojih izkušenj, 30 let, zato sem predsednik ta hip, da to rečem, sodelovanje v imenu odgovornosti do ljudi bi zdaj neverjetno veliko premaknilo v slovenski politiki. Naj se ta čas politične negotovosti, ki zdaj očitno je v Državnem zboru, to lahko sklepam iz mojih današnjih pogovorov z vodji poslanskih skupin, čimprej tako ali drugače izteče, potem pa predlagam, da se osredotočamo z ukvarjanjem z epidemijo, z njenimi posledicami in, da kot reprezentanca, politična reprezentanca do nadaljnjega to obdobje uspešno zaključimo.

ALEŠ KOCJAN: No del teh klubov, političnih klubov, ki jih vidite vi v reprezentanci pravi, da želijo preprečiti zdrs Slovenije v iliberalno demokracijo. Zavzemajo se za normalizacijo države češ, da oblast preveč brutalno posega v družbene podsisteme, napada medije, spodnaša standarde javnega dialoga in politične razprave. Težko si predstavljam, da bodo se pridružili tej reprezentanci, pa me zanima, kako vi vidite te njihove bom rekel kar precej ostre ocene? Se vam zdijo do neke mere upravičene ali pretirane?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Ko prevzamete odgovornost za vodenje države, se mi zdi, tako jaz vidim stvari, prevzamete nase odgovornost, da boste skrbeli za vse ljudi. Praviloma to ni mogoče, da bi zadostili pričakovanjem, interesom, potrebam vseh. Vendar ste se dolžni, ste dolžni strmeti k temu. To pomeni, da se odrečete radikalnih rešitev, za katere vnaprej veste, da ne bodo uživale zaupanja, ali pa ne bodo dovolj krepile recimo temu enotnosti med ljudmi, ki na koncu odločajo o uspešnosti vaših ukrepov. Ti radikalisti bodo tudi potem, ko bi mogoče zaigrala slovenska politika kot reprezentanca, vendar ne bodo prevladujoči in, če bo ustvarjen nek konsenz, bodo naši sopotniki, ker je to demokratična družba, ne bodo pa prevladujoči in zaradi te njihove izključevalnosti ne bo ogroženo bom rekel učinkovitejše upravljanje države.

JOLANDA LEBAR: Kakšna pa je na primer kredibilnost te opozicije zdaj, ki se poskuša nekako konsolidirati in zbrati 46 glas za konstruktivno nezaupnico glede na dejstvo, da recimo so bili že nekateri koalicijski partnerji tudi spomladi?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Glejte, kot sem dejal, kot predsednik Republike želim sodelovati z vsemi in tudi sodelujem z vsemi po svojih najboljših močeh. Državni zbor izvoli vlado in z njo sodelujem. Pustimo državnemu zboru da v, upamo, da v čim krajšem času, razčistijo ali se bo odločil imenovati novo vlado ali ne. Rekel sem, da bi bilo to dobro za vse, kajti čimprej bi imeli jasno sliko kdo ima vso odgovornost in tudi ali lahko glede na razčiščeno situacijo vzpostavimo nek dialog in poglobljeno zaupanje, ki ga sedaj ni oziroma ga je premalo. Mislim, da to ni nemogoče, mislim, da moramo biti tudi eden do drugega pošteni in storiti vse tako transparentno in hitro, da bomo lahko čimprej vedeli pri čem smo.

JOLANDA LEBAR: Dobro. To je bila politična situacija ta trenutek. Kot je razumeti želite, da se to čimprej razčisti in da gremo naprej v spopad s to epidemijo za katero pravite, da luč na koncu tunela vendarle obstaja. Dobili bomo cepivo. Gospod predsednik, kako pomembno je, da je res dobro pripravljena ta strategija cepljenja, da bodo ljudje vedeli na kakšen način bo to šlo, da se ne bo kdo počutil zapostavljenega.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Strategija, ki jo vlada sprejema, je gotovo zelo, zelo pomembna in vidite, tako vprašanje je gotovo vprašanje, ki zahteva en širši politični konsenz, da ne bo potem zelo različnih mnenj o tem ali je ustrezna ali ne in bodo alternative, ki bodo pri ljudeh vzbujale občutek da morda napotki vlade, ki bo strategijo svetovala, niso ustrezni.

JOLANDA LEBAR: Tudi zato torej sprašujem, ker je pri nas v Sloveniji velika skepsa do cepljenja vseh vrst in zdaj je računati, da se bo veliko ljudi cepilo, torej bo morala biti vlada kar prepričljiva, da bo prepričala državljane, da se cepijo in s tem obvarujejo državo pred posledicami epidemije in vsemi temi o katerih smo zdaj na široko govorili.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Glejte, to da je znanost, svetovna znanost v tako kratkem času prišla, kot pričakujemo, do varnega in učinkovitega cepiva, je nekaj neverjetnega in čudovitega. Mi danes lahko, kljub temu da smo sredi drugega vala epidemije, lahko rečemo, da je luč na koncu tunela, kar sicer brez cepiva nebi mogli reči. To nam vliva neko upanje, da se splača boriti in boriti za slehernega, da je treba biti potrpežljiv in strpen, ker rešitev prihaja. Kdaj bo Evropska agencija za zdravila odobrila eno od treh zdravil ali vsa tri, ki so danes v presoji, ne vemo, ampak pričakovati je, da bo to tam na prelomu tega leta. To pomeni da bo cepivo dosegljivo tudi v Sloveniji, to pomeni da mora biti izdelana ta strategija. Vlada je povedala, da želi najprej opraviti cepljenje pri ranljivih skupinah, to se mi zdi zelo ustrezna odločitev, morala bo nasloviti širšo javnost, da je cepljenje rešitev in da ne cepimo samo sebe, ampak da s cepljenjem zase poskrbimo tudi za najbližje in za celotno skupnost. To ne bo lahka naloga, vendar jo je potrebno že zdaj naslavljati, tako da bo uspešna, ker od tega kako hitro bomo potem s cepivom pripomogli k zajezitvi te epidemije, je zelo veliko odvisno kako hitro se bomo potem začeli osredotočati na posledice te zdravstvene krize, ki bodo socialne in gospodarske narave, tudi na to moramo misliti. Pri vsem moramo misliti dva, tri korake naprej in mogoče to nekoliko pogrešam zdaj, ker je vse v politiki tako precej napeto, se razmišlja zelo iz dneva v dan, iz tedna v teden, pritisk je velik na vse strani, na opozicijo, na vlado, ta negotovost mora iti z ramen politike in mora priti spoznanje, da smo se skupaj znašli v tej veliki nalogi in da je naloga vse politike, tiste v opoziciji in vladi, da najde dovolj skupnega jezika tam kjer je ta potreben, zato da tako strategijo cepljenja, kot potem strategijo izhoda iz gospodarsko-socialne krize, ki bo temu sledila, čimprej izidemo in to brez tega, da bi koga pustili zadaj.

ALEŠ KOCJAN: Glede na že omenjeno skepso okrog cepljenja, kako vidite odgovornost političnega razreda, denimo boste vi se cepili, kot zgled državljanom?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Seveda, seveda. Upam, da bo čim več ljudi, ki imajo vpliv na javno mnenje, tako odločitev sprejelo in navdahnilo ljudi, da se poslužijo tega. Verjetno nisem edini, ki je na eni strani zelo hvaležen našim zdravstvenim in drugim delavcem za njihov boj in hkrati domači in svetovni znanosti, da nam je pripravila rešitev za njihove težave. Mislim, da bi moral imeti nekdo zelo utemeljene razloge, da se nebi cepil. Mislim, da se splača investirati zelo veliko v to da prepričamo čim več ljudi.

JOLANDA LEBAR: V Studiu ob 17-ih danes gostimo predsednika Republike Boruta Pahorja in se zdaj mogoče s te epidemije in domače politične scene deloma preselimo nekoliko širše. Najprej na področje Evropske unije, Slovenija se pripravlja na predsedovanje v drugi polovici prihodnjega leta. Ob tem pa recimo sta predsednik vlade Janez Janša in zunanji minister Logar povlekla v zadnjem času nekatere poteze, ki niso naletele ravno na odobravanja, zlasti ne pri delu javnosti doma, na primer pismo premierja evropskim voditeljem v zvezi z vladavino prava ali pa pismo zunanjega ministra ob pripravi prvega poročila o stanju pravne države. Zdi se, da sta bili obe pismi bolj kot evropski namenjeni domači javnosti. Gospod Pahor ali lahko to pisanje kakorkoli vpliva na kredibilnost Slovenije, položaj Slovenije, vpliv Slovenije tik preden prevzame predsedovanje znotraj Unije, kam nas to pozicionira?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Glejte, moje mnenje v zvezi s tem poznate in ga pozna vsa slovenska javnost. V interesu Slovenije je, da Evropska unija ostane enotna, v interesu Slovenije je, da Slovenija ostane v jedrnem delu Evrope. Da si tam položaj okrepi, je potrebno neko dosledno ravnanje, podpora vladavini prava je sestavni del teh prizadevanj. Jaz sem vesel, da je na odboru stalnih predstavnikov Slovenije glasovala za pogoj. Mislim, da bi seveda dober opazovalec lahko opazil nekatere recimo nekatere manjše spremembe v zunanji politiki, ki so, ampak vsaka vlada nekaj teh sprememb prinese s seboj. Da bi to zaenkrat globalno vplivalo na naš imidž v Evropski uniji, je verjetno zdaj prehitro ali prezgodaj reči.

JOLANDA LEBAR: Torej nas še ne uvrščajo med problematične države, tako kot recimo nekatere druge, da jih ne omenjam.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Naj odgovorim tako, treba bo paziti da ohranimo ta ugled, ki ga imamo vključno z delom te vlade. Mislim, da ni nič narobe, če Slovenija okrepi sodelovanje, če me o tem sprašujete, tudi z višegrajsko skupino. Treba je paziti, da okrepimo tudi druge identitete, ki so za nas pomembne, ampak da ostane vsem našim prijateljem in mi nimamo nobenega sovražnika, da ostane vsem zelo jasno, da sodimo v družino držav, ki si želi hitrega, pospešenega, učinkovitega povezovanja, in ne želi tvegati razdora in razlik v Evropski uniji, zlasti ne na vzhod in na zahod. O tem sem govoril tudi na Blejskem forumu.

JOLANDA LEBAR: Ker zagotovo tudi večji del javnosti to pričakuje, pravzaprav zato je šla Slovenija v Evropsko unijo, je postala del Evropske monetarne Unije, ker želimo biti del te nekako centralne Evrope, del te Evrope, ki smo mu včasih rekli recimo francosko-nemški vlak, zdaj je to kaj drugega, želimo ostati v jedru. To javnost pričakuje.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Sintagma francosko-nemški vlak se je rodila v času, ko sem vodil vlado, na obisku je bil leta 2010 francoski predsednik vlade s katerim sva podpisala dogovor o strateškem sodelovanju, leto kasneje je obiskala Slovenijo Angela Merkel. Podpisali smo dogovor, mislim da je šlo za izjavo o okrepljenem sodelovanju. To je bilo takrat Sloveniji zelo pomembno, da s tema dvema državami nekako vzpostavimo neko os tesnejšega sodelovanja in zaenkrat pri tem ostaja tudi pri tej vladi. Nekatere spremembe smo tukaj lahko videli, imamo vsak lahko tudi neko svoje mnenje, tudi sam ga nisem skrival. Vendar se mi zdi da je toliko tega kar nas vseeno povezuje, da tisto kjer imamo razlike v zunanji politiki, zaenkrat ni največji problem Slovenije ta hip.

ALEŠ KOCJAN: Govorite o razlikah o zunanji politiki, kaj natančno s tem mislite? Vi ste eden izmed treh nosilcev zunanje politike. Ste glede teh razlik ali pa sprememb med seboj usklajeni zunanji minister, predsednik vlade, vi?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Mislim, da se predsednik vlade in zunanji minister trudita delovati v okviru deklaracije oziroma strategije o slovenski znani politiki. Seveda pa glejte, z vsako vlado lahko, ali se jaz z njimi strinjam ali ne, vidite tudi nekatere spremembe. Predsednik je obiskal recimo Izrael nedavno, ni se odločil za obisk Ramale, v redu, pač, jaz bi svetoval tudi obisk Ramale, vendar moramo vedeti da je on predsednik vlade in se odloča, verjetno je imel neke razloge, da se je odločil tako kot se je. Zaradi tega ne bom kot predsednik republike javno nasprotoval predsedniku vlade, se bom poskušal z njim konzultirat ob prvi priložnosti, ko bova znova sedla skupa in se posvetovala o vprašanjih. Hoče reči, vsaka vlada ima kakšno pot za uveljavitev te strategije, ki se zdi morda komu sporna in vredna pozornosti, dvoma. Na tej vladi pa je, na vsaki vladi, da poskuša dokazat pravilnost takih usmeritev.

ALEŠ KOCJAN: Zlasti do palestinskega vprašanja je ta vlada zavzela očitno zelo jasno usmeritev, pojavljala so se stališča, da ravno v času 30. obletnice Plebiscita bi Slovenija lahko razumela tudi težnje Palestincev po samostojni neodvisno državi.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: No, naj spomnim, tudi jaz sem imel, ko je bila ta razprava pred leti v državnem zboru, pomisleke, da bi bila Slovenija edina, ki bi se odločila za priznanje Palestine. To moram pošteno povedati, hkrati pa tudi to je res, nisem nikoli zamudil priložnosti, da bi ob tem, ko gojimo odlične odnose z Izraelom, vodili tudi dobre odnose z Arabskim svetom in to je bilo vedno nekako pred očmi slovenske politike, da mi ne moramo biti sami sploh ne, globalni akter svetovnih zadev, smo del Evropske Unije in del njene zunanje politike. Vendar pa imamo eno pomembno dolžnost, ki je nihče namesto nas ne more narediti in to je, da kolikor je to mogoče, vzpostavljamo povsod prijateljstva. Meni se zdi najbolj pomembno, da imamo odlične odnose s sosednjimi državami. Tukaj se začne zunanja politika, da ostanemo v jedrnem delu Evropske Unije, da imamo prijatelje med vsemi globalnimi igralci, tudi v Rusiji, tudi v Kitajski, seveda zlasti v Združenih državah, ki so tudi naš vojaški partner, vojaško politični partner. Da imamo prijatelje povsod, da nimamo sovražnika, glejte Slovenija je varna država, mi nimamo nobenega, ki bi ogrožal našo varnost v tem elementarnem pomenu. To se mi zdi zelo dragoceno in to bi rad opozoril, da mogoče je to zdaj pretirana razprava v tem kontekstu, ki zadeva zunanjo politiko, varnost neke države in ugled, ki izvira iz tega. Slovenija velja za varno državo, iz tega izvira naš pomemben zunanje politični prestiž in ugled. Čuvamo tudi tako, da smo navznoter povezani, da smo navznoter strpni, da navznoter ne pride do nekih občutkov izključenosti, ki kličejo po tem nekem radikalnem ravnanju in to lahko zelo zožuje to varnost, ki jo vsi tako zelo cenimo, pa se je premalo kakšenkrat zavedamo. Hočem reči, da prihodnje leto bo Slovenija predsedovala, to je njena zelo pomembna naloga, tudi priložnost, mislim, da se na to pripravljamo. Naj bo taka ali drugačna vlada, to je en zalogaj, ki terja tudi širši politični in tudi družbeni konsenz in upam, da ga bomo dobro opravili, ker bo to okrepilo naš ugled in imidž v svetu.

JOLANDA LEBAR: No, prejle ste rekli varnost, vi ste tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil, kaj pa menite o tem stališču vlade, pravzaprav vlada je označila Hezbolah za teroristično organizacijo v celoti. Hezbolah je zelo aktiven tudi v Libanonu, kjer ima Slovenija svoje vojake. Kako lahko to vpliva na njihovo varnost in kaj menite o tem stališču, o tej opredelitvi vlade do Hezbolaha?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: To je odločitev, ki jo je sprejela vlada in jo je mogoče tudi razumeti. Glede tega so razlike tudi v evropski politiki opazne, mislim, da to neposredno na varnost naših vojakov na severu Libanona ne bo imelo neposrednega vpliva, seveda pa cel mednarodni kontekst danes ne vzbuja nekega velikega zaupanja, morda bo administracija predsednika Bidna tudi za njegovo privrženostjo multilateralizmu dahnila globalnemu sodelovanju neke več energije in to bi bilo zelo blagodejno.

JOLANDA LEBAR: No zelo dobro, da ste omenili administracijo novo izvoljenega ameriškega predsednika Bidna, s katerim ste že vzpostavili stik, kolikor ste povedali. Zdaj je v Ameriki, v Združenih državah Amerike na obisku slovenski zunanji minister in minister za infrastrukturo. Slovenski predsednik vlade kot vsi vemo novoizvoljenemu predsedniku Združenih držav Amerike še ni čestital. Je vaš komentar na to dejstvo še vedno enak, da je zato še čas?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Moj komentar je moja čestitka predsedniku Bidnu, oba kabineta se že dogovarjata kdaj se bova slišala po telefonu. Izvoljenega predsednike Bidna dobro poznam, bil je moj gostitelj, ko sem obiskal Belo hišo leta 2011, ko sem se srečal tudi s predsednikom Obamo, srečala sva se večkrat ob robu multilateralnih srečanj, ne pozabite, bil je moj gost oziroma gost na iniciativi Brdo – Brioni, to je velika reč. Iz tega lahko sodim, da si Slovenija spričo teh in takih znanstev lahko obeta neko razumevanje, mislim, da je zelo v redu, da je minister za zunanje zadeve danes oziroma nedolgo tega včeraj obiskal Washington. Nič ni v tem narobe, vem, da ta administracija odhaja, vendar se mi zdi, da je vedno dobro imeti dober odnos z Združenimi državami. Ta hip vlada administracija predsednika Trumpa in to bo vse do 20. januarja. Vsi ti obiski, vsi ti kontakti, vse to šteje.

ALEŠ KOCJAN: Zunanji minister Logar je nedavno na odboru za zunanjo politiko omenil, da je aktualna slovenska vlada, za odnose z Združenimi državami, naredila bistveno več, kot preostale vlade v zadnjih recimo 10 letih in ob tem, da je Slovenija recimo v tem času podpisala sporazuma varnosti omrežja 5G z Američani, s čimer iz slovenskega trga izključuje Kitajsko, podpisan je bil sedaj memorandum o jedrskem sodelovanju, navsezadnje potrjen zakon o investicijah v slovensko vojsko. Zdi se, da twettanje predsednika vlade o ameriških volitvah zanemarljiv zdrs, ko seštejemo vse te zadeve in da se dejansko Slovenija v odnosu do Združenih držav zelo drugače pozicionira?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Mislim, da smo se vedno trudili za dobre odnose z Združenimi državami in ni nič narobe, nasprotno v redu je, da je ta vlada glede tega dodatno dodala energijo, stopila na plin, to je vse v redu. Vedno sem menil, da je sodelovanje Evrope in Združenih držav zelo pomembno za varnost, za blaginjo, tudi nas, tudi Slovenijo. Zato temu namenjam veliko pozornosti in pozdravljam tako ravnanje vlade. Glejte večinoma me sprašujete o vprašanjih, za katere domnevate, da imam morda drugačno stališče glede nekaterih vprašanj s predsednikom vlade in jih tudi imava. Seveda, vendar pa tudi zelo dobro poznate moj način dela v teg osmih letih. Jaz sem predsednik republike, z vlado sodelujem tako, kot sem sodeloval z vlado Alenke Bratušek, Marjana Šarca, Mira Cerarja, tudi z vlado Janeza Janše. Mnogokrat opažam, da se predsednik zelo trudi, da bi šle stvari naprej, opažam tudi, da sem in tja naredi poteze, za katere si ne znam razložiti zakaj bi bile nujne ali koristne, imava različno stališče, ampak je predsednik vlade. Zaenkrat ima potrebno večino v državnem zboru, z njim bom še naprej sodeloval. To pravim zato, ker sem priča številnim kritikam, češ, da sodelujem z nekom, ki ima politiko s katero se ni mogoče strinjati. To si mogoče lahko, tako stališče privošči kdo drug, ne pa predsednik republike. Jaz moram razumeti moj položaj in odgovornost in poskušat iskat tisto, kar nas vendarle povezuje in ne toliko ločuje. Niso zdaj lahko časi za to, tudi razumem, da so mnogi ljudi zaradi tega, kot sem rekel kritični, ampak jaz mojega principa sodelovanja vlade zaradi teh kritik ne bom spreminjal. Ljudem tako leta 2012 na volitvah, kot leta 2017 sem obljubil, da sem bom trudil biti predsednik vseh, to ne pomeni, da bom vsem ugajal, nekateri bodo kritični, zelo kritični do mene, to kritiko bom sprejemal s ponižnostjo. Skušal bom biti strpen, razumel bom, da ima državni zbor, predsednik vlade, vlada kakšenkrat drugačno politiko od tiste, ki bi jo sam želel, toda oni imajo pristojnosti in jaz ne. Trudil sem bom povezovati, še enkrat vam rečem, ob koncu te oddaje, zdaj je težko, toda nikoli se mi zdaj v zadnjih letih ni zdelo to tako pomembno in usodno kot zdaj. Zdaj je tudi najtežje, toda zdaj si bom koliko je v moji moči prav zato prizadeval.

JOLANDA LEBAR: Nekaj minut imamo še, gospod Pahor pa bi mogoče bolj telegrafsko, malo manj poglobljeno nekaj tem še obdelali. Če se vrnemo na področje obrambe, že prej sem omenila, da ste vrhovni poveljnik slovenske vojske, zdaj bomo, no ne vemo še, ampak ustavno sodišče bo odločilo, če bomo ba referendumu odločali o investicijah v slovensko vojsko. Menite, da so v tem trenutku, da je ta velika investicija, ta zakon pomemben, ob dejstvu seveda epidemije in vsega ostalega in ob dejstvu, da vemo, da slovenska vojska že nekaj let zapored vsako leto dobi negativno oceno.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Prvič sem zamisel za sistemsko financiranje Slovenske vojske ocenil pri predaji poročila aprila leta 2018 in potem ponovil to tri leta zapored, zato sem seveda zelo zadovoljen, da je tudi vlada tako odločitev sprejela. Sicer se je omejila samo na financiranje Slovenske vojske. Moja zamisel je bila, da bi financirali celoten sistem nacionalne varnosti, vključno s policijo in obveščevalno skupnostjo, toda, da menim, da je ta odločitev pravilna, jo podpiram. Nikoli javnost ne bo z veliko naklonjenostjo gledala na to, da se financira vojska, toda vojska pripada tej državi, jo tudi brani, je njen sestaven del in je smiselna samo, če je seveda tudi primerno opremljena. Zato se mi zdi taka odločitev vlade in Državnega zbora, sicer v teh zelo zahtevnih časih, vendarle smiselna. Gre za obdobje šestih let, gre za neko sistemsko zagotovitev financiranja. Ne gre za to, da bi v enem letu dali tri četrt milijarde za vojsko, gre za to, da v šestih letih zagotovimo stabilno financiranje za potrebe Slovenske vojske.

ALEŠ KOCJAN: Vlada še vedno vztraja, da bi bilo treba vojski podeliti peščico policijskih pooblastil za pomoč policiji na meji. Ali delite tudi to mnenje?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Od prvega trenutka sem menil, da je, zaradi vseh razmer, vsote vseh okoliščin, ki jih sedaj poznamo, prav, če policijo razbremenimo nekaterih obveznosti, ker ima omejene kapacitete in damo za to pooblastila Slovenski vojski. V tem smislu to odločitev podpiram, dokler razmere, ki smo jim priča, tukaj mislim na potrebe nove naloge policije pri epidemiji, na obstoječe pri zagotavljanju varnosti pri prehodu državne meje. Vse to me navaja na to, da akumulacija teh okoliščin omogoča sprožitev 37.a člena, da. Da to nebi bil pretiran ali nesorazmeren ukrep, seveda za določen čas, v katerem smo se zdaj znašli. Mi moramo priznat, da problem migracij ostaja, da je potrebno pametno in profesionalno razporedit naše varnostne resurse. V tem smislu to odločitev podpiram.

JOLANDA LEBAR: Manj kot dva tedna je še do 21. decembra, ko se bo iztekel rok Ustavnega sodišča za uresničitev odločbe v zvezi z neustavnostjo volilnih okrajev. Gospod predsednik, če kaj in če kdo, vam pravzaprav vsi priznavajo neko pozitivno vlogo, veliko iniciativo pri tem, da bi politika vendarle pravočasno uresničila to odločbo. Imate še kaj upanja, da se bo to vendarle zgodilo do 21.? Jaz zase lahko rečem, da sem prepričana, da se ne bo, ker sta na mizi še vedno oba predloga, popravki okrajev in njihova ukinitev in uvedba prednostnega glasu.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Delim to vaše mnenje, da verjetno do 21. to ne bo pod streho, vendar pa bi izrekel nek zmerni optimizem, da bo to pod streho pred predčasnimi ali pa rednimi volitvami. Mislim da je, tudi spričo mojih prizadevanj, za nobeno od njih mi ni žal, zaradi zavzetosti pogajalcev parlamentarnih strank, zaradi zavzetosti voditeljev poslanskih skupin, zdaj vendarle dozorelo spoznanje, da bi morebitna neustavnost, ki bi visela nad volitvami brez spremembe volilne zakonodaje, predstavljala tako veliko politično negotovost, da si je preprosto, niti pravno, niti politično ne smemo, ne moremo privoščit. Zato pričakujem, da bo v razumnem času prišlo do ene ali druge odločitve.

JOLANDA LEBAR: Zdaj vemo, da tudi vi ste nekako bolj naklonjeni ukinitvi okrajev in uvedbi prednostnega glasi. Kateri od teh dveh možnosti, na kratko, dajete več možnosti v parlamentu? S tem, da je velika razlika. Odprava okrajev potrebuje ustavno večino, njihovi popravki pa zgolj navadno.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Ker sem vodil pogajanja vse prejšnje leto, sem zelo zgodaj moral razkrit dejstvo, da sem osebno vendarle naklonjen bolj ukinitvi okrajev in uvedbi tako imenovanega evropskega načina glasovanja tudi za volitve v Državni zbor. Zdi se mi, da bi to dobro odražalo ustavno zahtevo, da imajo volivci glavno vlogo pri izbiri poslanca ali poslanke. Vendar pa ne rečem, da če ne bo dovolj glasov za to odločitev, apeliram na poslanke in poslance, da sprejmejo odločitev o spremembi okrajev. Bistveno to volilnega sistema ne bo spremenilo, tudi ne mislim, da bo to bistveno bolj približalo pravico volivcev, da posegajo v izbiro poslancev. Vendar pa bo zadostilo odločbi Ustavnega sodišča in v tem smislu odpravilo nevarnost, da bi bile naslednje volitve lahko ustavno sporne. To si res Slovenija ne zasluži, to je zdaj najpomembnejše ustavno-pravno vprašanje, s katerim se sooča slovenska politika. Mislim, da smo zdaj vendarle pred neko rešitvijo in v tem smislu bi izrekel neko priznanje, ki se za to trudijo, vsem, na vseh straneh, in upam, da bo v decembru ali januarju to pod streho.

JOLANDA LEBAR: In še nekaj. Iščete tudi, že tretjič, kandidata za eno mesto na Ustavnem sodišču. Treba je povedati, da bo potem sestava ustavnega sodišča takšna kot bo.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Pet let.

JOLANDA LEBAR: Pet let. Pa tudi vsi ustavni sodniki, ki bodo na ustavnem sodišču, vse ste predlagali vi. Torej, ali bo v tretje šlo?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Torej, danes sem opravil prvi krog posvetov z enim delom poslanskih skupin, jutri z drugim. Naj povem, da bi rad izrazil hvaležnost vodjem poslanskih skupin. Ne samo za to, da so se v vseh teh letih doslej z mano posvetovali o teh zadevah, ampak, da se s tako skrbnostjo posvetujejo zdaj o izbiri ustavnega sodnika in dveh sodnikov na evropskem sodišču in sodišču za evropske zadeve v Luksemburgu. Mislim, da se bomo dokopali do rešitve, smo pa do neke mere ugotovili, da je potrebno odpravit to negotovost, ki je zdaj v Državnem zboru, da se politične večine nebi merile pri glasovanjih, ki nimajo zveze z vprašanjem vlade, ampak zadevajo Ustavno sodišče in mislim, da bo ta modrost prevladala in bom za tiste, za katere se strinjamo, za položaj v evropskih sodiščih predlagal tiste o katerih konsenz je. Za tiste, o katerih konsenza ni, bom počakal na januar, vključno verjetno s predlogom za ustavnega sodnika.

ALEŠ KOCJAN: Tako. Mislim, da smo prišli do konca tega pogovora. Že v začetku smo rekli, da je leto 2020, ki se izteka, zelo drugačno od vseh pred njim, v številnih pogledih. Za konec, gospod predsednik, kaj lahko sporočite državljanom pred koncem leta in seveda pred dnevom samostojnosti in enotnosti?

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Na koncu bomo zmagali, vendar do te zmage vodijo različne poti. Ali bo do tja vodila lažja, hitrejša pot, ki bo bolj vključujoča, je v veliki meri odvisno tudi od slovenske politike. Ne izključno od nje, vendar v veliki meri. Tako kot smo to prepoznali leta 1990 in ob velikih razlikah, zdelo se je nepremostljivih, dosegli dogovor o skupnem nastopu glede pomembnega vprašanja plebiscita, odločilnega, tako menim, da je sedaj dozorel čas, da v situaciji, ko se zdijo razlike nepremostljive, ko se zdijo tako velike, da ni mogoč niti dialog, da z dialogom pridemo morda celo do neke vrste sporazuma. In to obeta v novem letu, ne samo zaradi cepiva, konec zdravstvene krize, ampak tudi eno učinkovito osredotočeno ukvarjanje s socialnimi in gospodarskimi stiskami, ki jim bomo priča zaradi globalne recesije.

JOLANDA LEBAR: Hvala gospod predsednik.

PREDSEDNIK REPUBLIKE BORUT PAHOR: Hvala vam.