SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Govor predsednika republike na spominski slovesnosti pri spomeniku NOB na Cviblju v Žužemberku

Žužemberk, 24. 10. 2015 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil spominske slovesnosti pri spomeniku NOB na Cviblju v Žužemberku, kjer je položil venec.  Predsednik republike je imel na spominski slovesnosti tudi slavnostni govor.

Predsednik republike na spominski slovesnosti na Cviblju v Žužemberku
Foto: Daniel Novakovič / STA



Govor predsednika republike vam posredujemo v nadaljevanju. Velja govorjena beseda!

Predsednik republike na spominski slovesnosti na Cviblju v Žužemberku
Foto: Daniel Novakovič / STA


Ali slišite, da spomeniki žrtev vojn znova glasneje govorijo za tiste, ki jih želijo slišati? Kot bi želeli nemo zakričati, da so postavljeni prav zato, da bi bili zadnji. Da niso samo spomeniki, ampak so tudi opomniki. Nikoli več vojn … nikoli več vojn, tako je bilo z njimi postavljeno. Ali znova glasneje govorijo zato, ker slišijo, da so preslišani?

Mi smo tu, ker jih slišimo. Ni nam vseeno za to, kar nam pravijo. Občutljivi smo za to. Želimo trajen mir. Nikoli več vojn, trajen mir.

Za ta mir so bila žrtvovana življenja ljudi, ki so verjeli v svobodo, domovino in mir, in so omahnili v smrt. Njihovo junaštvo je vredno večnega in spoštljivega spomina. Njihovo junaštvo v vojni za mir nam je navdih za junaštvo v miru proti vojnam. Slišimo ta spomenik. Dobro ga slišimo.

Letos smo praznovali 70. obletnico konca druge svetovne vojne. Tudi Slovenci smo, skupaj z zavezniki, plačali visok in krvav davek za njen zmagoviti konec. Partizansko gibanje je naš osvobojeni narod postavilo na nov zemljevid Evrope in sveta. V času druge svetovne vojne, sredi prejšnjega stoletja, nam je partizansko gibanje zavarovalo zgodovinsko pravico do samoodločbe. Tako smo lahko pol stoletja kasneje, žal spet z novimi žrtvami, postali nacija in suverena država.

Tu so tudi borci zavezniških vojska, sedemnajst jih je bilo, ostali so daleč stran od njihovih ljubljenih domovin. Zdaj od nas pričakujejo in zahtevajo vsaj to, da niso pozabljeni in da njihove žrtve za svobodo in mir niso bile zaman.

Spoštovani, prav danes mineva 70 let od ustanovitve Organizacije združenih narodov (OZN), ki je bila postavljena na žalostni zapuščini druge svetovne vojne prav zato, da po prvi in drugi ne bi bilo tretje. Dag Hammarskjöld, eden od generalnih sekretarjev OZN, je nekoč dejal nekaj, kar se mi zdi zlasti v današnjih mednarodnih razmerah aktualno: "Združeni narodi niso bili ustanovljeni za to, da bi popeljali človeštvo v nebesa, ampak da ga obvarujejo pred peklom." Zato ob današnji priložnosti in s tega svetega mesta pozivam sebe in vse, ki imamo tako ali drugače priložnost in možnost, da odločamo o usodi domačega in svetovnega miru, da se potrudimo za skupne rešitve vseh vprašanj po mirni in strpni poti. 70 let kasneje je mogoče pred našimi očmi videti žalostne posledice vojne: mrtve, civilne žrtve in begunce. Kriza se širi. Če kdaj, potem lahko danes, ob 70. obletnici OZN vsi mi, zbrani pred spomenikom žrtvam druge svetovne vojne, pozivamo ves miroljuben svet, naj poskuša storiti vse, kar je v naših in njihovih močeh, da skupaj zavarujemo mednarodni mir in varnost. Prihodnjim rodovom mora biti prihranjeno gorje, ki so ga bili deležni naši očetje in stari očetje.

Spoštovani, so trenutki v naši zgodovini, ko se vsako leto ob spomenikih žrtvam druge svetovne vojne poklonimo bolj ceremonialno, in trenutki, ko se ob teh spomenikih toliko bolj iskreno zavemo, da so ljudje dali največ, kar so lahko: svoja življenja. Za to, da mir, blaginja in varnost ljudi nikoli več ne bi bili pod vprašajem. Vsi tisti, ki smo se danes zbrali tukaj, ob tej veliki kostnici, največji v naši deželi, smo tu zato, da bi sebi in vsem, ki nas želijo slišati, sporočili, da nismo pozabili, da nam ni vseeno. Da bomo, kolikor nam omogočajo naše moči in pristojnosti, storili vse, da bi se žrtve ohranile v našem spominu na najboljši način - da bodo zadnje, ki bodo padle za mir in varnost. So taki trenutki, zdaj je tak trenutek. Kot predsednik republike verjamem, da bomo za aktualna vprašanja svetovnega miru in varnosti uspeli najti rešitev. Med prvo in drugo svetovno vojno je minilo vsega par desetletij. Da po koncu druge svetovne vojne nismo bili deležni gorja tretje, gre zagotovo velika zahvala OZN, zavedanju o pomenu miru in sprave ter potrebi po mednarodnem sodelovanju ne glede na razlike med nami. 70 let daje upanje, da se je človesto iz tragedij preteklosti nekaj naučilo. S tem upanjem se moramo boriti za to, da vsak, tudi najmanjši problem, najmanjši izziv, varnostni ali drugačen, rešimo z občutkom za strpnost, solidarnost, s potrpežljivostjo in vedenjem, da vsako drugo ravnanje lahko pripelje do širitve nestrpnosti, surovosti, oživljanja starih in novih predsodkov in da majhni konflikti lahko prerastejo v prevelike. In ko ti veliki prerastejo v prevelike, jih ni več mogoče vrniti nazaj. Zdaj je še čas, da vsa vprašanja, ki zadevajo naš, svetovni in evropski mir, rešimo po mirni poti.  S tem sporočilom, s to željo se danes obračamo k domači in mednarodni javnosti, da nazadnje tudi ob sedemdeseti obletnici ustanovitve OZN, organizacije, ki skrbi za mir in varnost, sporočimo, da si tudi mi želimo biti sestavni del tega sveta.