Predsednik Pahor ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov k Spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam položil venec

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov danes popoldan položil venec k Spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je imel ob tej priložnosti nagovor. V počastitev spomina na žrtve je bila pripravljena krajša slovesnost.






Foto: Daniel Novakovič/STA

Na predlog Študijskega centra za narodno spravo in povabilo predsednika Pahorja so bili ob pietetnem dejanju predsednika republike navzoči visoki predstavniki petih največjih verskih skupnosti v Sloveniji: katoliški škof msgr. dr. Anton Jamnik, evangeličanski škof mag. Leon Novak, islamski mufti mag. Nevzet Porić, pravoslavni škof Sava, škof pomočnik patriarha srbske pravoslavne cerkve, in judovski rabin Ariel Haddad.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Pred slovesnostjo je predsednik republike sprejel visoke predstavnike verskih skupnosti v Predsedniški palači, po slovesnosti pa se je predsednik republike v ljubljanski stolnici udeležil maše za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki jo je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.


Foto: Daniel Novakovič/STA


Foto: Daniel Novakovič/STA

23. avgusta obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, s katerim obsojamo vse zločine proti človeštvu, ki so jih povzročili totalitarni in avtoritarni režimi. Leta 2009 je Evropski parlament z Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu 23. avgust posvetil vsem žrtvam totalitarnih in avtoritarnih režimov, slovenska vlada pa ga je leta 2012 razglasila za uradni spominski dan tudi v Sloveniji.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam je bil na Kongresnem trgu postavljen pred petimi leti in slovesno odprt 13. julija 2017. Z njegovo postavitvijo Republika Slovenija sledi tradiciji večine evropskih držav, ki imajo spomenike ali podobna osrednja spominska obeležja v spomin tistim, ki so umrli v vojnah. Spomenik je odtlej osrednje državno spominsko obeležje za vse, ki so kot vojaki različnih armad padli v vojnah na naših tleh ali umrli kot njihove žrtve, posvečen pa je tudi žrtvam revolucionarnega nasilja. Položitev venca k Spomeniku na Kongresnem trgu je kot ceremonialni element vključena v uradne obiske voditeljev tujih držav v Republiki Sloveniji.


Foto: Daniel Novakovič/STA

V nadaljevanju je objavljeno besedilo govora predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Velja govorjena beseda!

Danes obeležujemo vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

K njegovi razglasitvi je aprila leta 2009 pozval Evropski parlament v resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu.

V resoluciji je Evropski parlament to odločitev utemeljil z željo, da bomo tako lahko dostojanstveno in nepristransko počastili spomin na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Slovenci sodimo med tiste srednje in vzhodnoevropske narode, ki so jih v 20. stoletju preizkušali vsi trije totalitarizmi; fašizem, nacizem in komunizem.

Danes s to počastitvijo izražamo spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi in se poklanjamo vsem, ki so se borili proti tiraniji in zatiranju.

Obnavljamo svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi, ki temelji na vrednotah, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načela pravne države in spoštovanje človekovih pravic.

Poudarjamo pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez resnice in spomina ni sprave.

Ponovno potrjujemo svoje enotno stališče proti vsem oblikam totalitarne vladavine ne glede na ideološko ozadje.

Danes s počastitvijo vnovič izjavljamo, da je evropsko združevanje kot model miru in sprave svobodna izbira narodov Evrope, da se zavežejo skupni prihodnosti in da je Evropska unija posebej odgovorna za spodbujanje in varovanje demokracije, spoštovanja človekovih pravic in načel pravne države, ne le v Evropski uniji, ampak tudi zunaj nje.

Resolucija Evropskega parlamenta je bila, po naključju, a kot da to ne bi bilo, sprejeta par tednov po tem, ko je slovensko demokratično javnost iskreno osupnilo in prizadelo odkritje Hude jame.

Po mojem pristranskem občutku se mi je takrat zdelo, da je bilo po demokratičnih spremembah in volitvah leta 1990 tedaj prvič, da se je oblikovalo močno nacionalno soglasje, da mora država glede tega ukrepati na stvarni in simbolni ravni.

To je slabega pol leta kasneje omogočilo sprejem t. i. spravne zakonodaje, ki je bila vsebinsko dopolnjena leta 2015 in je med drugim po skoraj dvajsetletnih polemikah določila postavitev spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na območju Republike Slovenije s posvetilnim napisom spominske narave »Domovina je ena nam vsem dodeljena, in eno življenje, in ena smrt. - Oton Župančič«.

Danes obeležujemo dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov ob peti obletnici postavitve tega spomenika.

Do tega prelomnega dogodka je na nevsiljiv način lahko prišlo zato, ker se je ob širokem razumevanju vse demokratične javnosti prej in potem opravilo vrsto stvarnih poprav krivic, s katerimi se je država oddolžila žrtvam in njihovim svojcem.

Spoštovani,

z nikoli končanim iskanjem resnice, zadoščanjem pravici, s kulturo spominjanja in s spravo Evropska unija po združitvi zahoda in vzhoda ter z njo Slovenija od demokratičnega prehoda in osamosvojitve naprej živita z nauki preteklosti, da bi spreminjali prihodnost v smeri občih evropskih demokratičnih vrednot.

Kot je poudarjeno v resoluciji, je bilo evropsko združevanje sprva odgovor na trpljenje, ki sta ga povzročili dve svetovni vojni in nacistična tiranija, ki je pripeljala do holokavsta in širjenja totalitarnih in nedemokratičnih režimov v srednji in vzhodni Evropi, bilo pa je tudi način preseganja globokih delitev in sovražnosti v Evropi s sodelovanjem, združevanjem, končanjem vojne in zagotavljanjem demokracije v Evropi.

V tem smislu smo danes položili venec pred spomenik, ki bi ga zavoljo vsega tega lahko imeli za obelisk miru, sprave in demokracije in kjer uteho in moralno zadoščenje najdemo vsi, ki nam je do spomina na žrtve vseh vojn in vseh totalitarizmov.

Hvaležen sem visokim predstavnikom največjih verskih skupnosti v Sloveniji, da so se mi pri tem pridružili. Prosim slovensko in evropsko javnost, da to sprejme kot znak njihovega iskrenega truda za medsebojno razumevanje in sodelovanje v prid skupne in strpne skupnosti.

Izražamo upanje, da bomo s svojimi odgovornimi, strpnimi in spoštljivimi ravnanji gradili demokratično skupnost, slovensko in evropsko ter storili vse, kar je v naši moči, da bi bil naposled mir trajen in demokracija živa in živahna - v naše skupno dobro in dobro naših otrok.

Naj znova sklenem z navdihujočo mislijo Sofoklejeve Antigone: »Ne da sovražim – da ljubim, sem na svetu.«


Foto: Daniel Novakovič/STA