Predsednik Pahor s poljskim predsednikom Dudo odkril spomenik Slovencem, padlim med 1. svetovno vojno v Gorlicah: "Vprašanje vojne ali miru je temeljno politično vprašanje."

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je na povabilo predsednika Republike Poljske Andrzeja Dude v kraju Gorlice udeležil svečanega odkritja spomenika Slovencem, ki so tam padli med 1. svetovno vojno. Predsednika Pahor in Duda sta se ob robu dogodka srečala tudi na pogovoru, v katerem sta spregovorila o sodelovanju med državama in širše v regiji.

Predsednik Pahor se je v svojem nagovoru ob odkritju spomenika zahvalil poljskemu predsedniku Andrzeju Dudi za pomoč pri postavitvi obeležja in poudaril, da je skrb za mir dolg do spomina na žrtve vseh vojn in odgovornost do prihodnjih rodov, zato mora biti mirno reševanje sporov bistvo politike. "Mir ni samoumeven in zanj si je treba prizadevati sleherni dan," je dejal predsednik republike.

Poljski predsednik Andrzej Duda se je predsedniku Pahorju zahvalil, da je pred nekaj meseci prisostvoval odkritju spomenika poljskim vojakom, ki so se borili na soški fronti. "Tukaj in tam so izgubili življenje slovenski in poljski vojaki. Takrat se še niso borili pod svojima zastavama. Od tedaj so bili doseženi veliki politični cilji in svoboda naših narodov se je rodila iz krvi naših vojakov, zato jim danes izrekamo veliko čast in hvaležnost," je ob odkritju spomenika dejal poljski predsednik.

Slovesnost je sklenila žalostinka Domovini Benjamina Ipavca, s katero so se poklonili spominu padlim slovenskim vojakom na tujih tleh.

Odkritje spomenika v Gorlicah sodi v sklop obeleževanja 100. obletnice konca 1. svetovne vojne. V Gorlicah je postavljen eden od dveh spomenikov v spomin slovenskim žrtvam prve svetovne vojne, ki so padli na galicijski fronti. Na nedavnem uradnem obisku v Ukrajini sta predsednik Pahor in ukrajinski predsednik Porošenko napovedala tudi otvoritev drugega, ki bo stal v Lvivu v Ukrajini. Z obema bo Slovenija počastila spomin več kot 30.000 Slovencev, ki so v krvavih bitkah prve svetovne vojne izgubili življenje na tem delu vzhodne fronte. Zasnoval ju je oblikovalec Janez Suhadolc in sta ročno delo slovenskih kamnosekov, ki so spomenika izklesali iz pohorskega tonalita iz Oplotnice (granit).


Govor predsednika Pahorja (velja govorjena beseda!):

Spoštovani gospod predsednik,

gospe in gospodje.

Vojna in mir. Ko je čas vojne, ljudje vsak dan sanjamo o miru. Ko je čas miru, pozabimo sploh razmišljati o njem.

Predpostavljamo, da je mir naravno stanje stvari. Je naravno, vendar ni samoumevno. To je velika razlika. Razlika med smehom in solzami, med upanjem in strahom, uživanjem in trpljenjem, to je razlika med življenjem in smrtjo.

Mir ni samoumeven. Zanj si je treba prizadevati sleherni dan. Tako, da se odrečemo sovražnemu govoru, da se spoštujemo, da iščemo mirne načine in poti za rešitev vseh problemov, tako da nikogar ne izključujemo.

Mir ni samo čas, ko ni vojne. Nekdanji italijanski predsednik in prijatelj Giorgio Napolitano je pred štirimi leti na Sveti gori nad Novo Gorico, ob stoletnici začetka prve svetovne vojne, povedal pomembno misel. »Mir ni samo odsotnost vojne, mir temelji na veliko tesnejših povezavah prijateljstva, sodelovanja in solidarnosti.«

S tem spomenikom se spominjamo žrtev Velike vojne. Tako velike, da je ni zaustavilo nič - segla je čez vsako mejo, čez vsako strahoto, šla je prek vsake moralnosti in človečnosti. Fante je odpeljala tako daleč od doma, kakor so Gorlice daleč od Jadrana. Tu so bila polja smrti naših fantov, prostranstva žalovanja njihovih mater. Največ slovenskih vojakov ni padlo na soški ali tirolski fronti, ampak daleč v Galiciji.

Ko se je Velika vojna začela, nihče ni slutil, da bo to spopad svetovnih razsežnosti. Po razdejanju, ki ga je povzročila, ni imela primere v človeški zgodovini. Rane, ki jih je zadala ljudem, so bile tako globoke, da se je zdelo, da jih lahko zaceli samo zelo dolg čas miru.

Ko se je končala, nihče ni hotel verjeti, da je bila to šele prva taka vojna. Nihče si ni predstavljal, da ji bo kmalu sledila nova, druga. Vzpostavila je štetje, kot da smo z njo spoznali, da si vojne pač sledijo. Da se ponavljajo. Da se temu ne da izogniti.

Toda vojna je izogibna. Mora biti. Prepričanje v to je elementarnega pomena za mirno reševanje sporov. Vprašanje vojne ali miru je temeljno politično vprašanje. Je predmet izbire in odločitve.

Ko se vojna začne, se ne začne, ker bi bilo to neizogibno. Začne se, ker se nekdo, ki bi jo lahko preprečil, odloči drugače. Zato, ker nekdo zamre besede, utiša muze, prežene upanja.

Mir je čas, ki ga moramo izkoristiti za neomajno vero vanj. S svojimi ravnanji, presojami in odločitvami moramo dokazati, da nobeno od vprašanj, ki nam jih zastavlja človekov in družbeni razvoj, ne postavlja pod vprašaj miru samega. To je dolg, ki ga vračamo žrtvam vseh vojn. Je odgovornost, ki jo imamo do njihovega spomina in do prihodnosti novih rodov.

Vojne ne rešujejo problemov. Vse vojne ustvarjajo nove probleme. Svetovne vojne ustvarjajo svetovne probleme. Prva je najboljši dokaz tega tragičnega dejstva. Ni bila nujna, ni bila neizbežna. Tako so se odločili politični in vojaški voditelji. Napačno so bili prepričani, da bodo z vojno rešili vse probleme in da bo trajala le kratek čas. Nič od tega ni bilo res.

Dolga štiri leta svetovne morije problemov niso odpravila. Novi so se nakopičili tako, da je po kratkih dvajsetih letih prišla nova. Sedemdeset let miru, ki ga imamo po njej, je najdaljši čas miru v evropski zgodovini. To je dosežek, ki ga je treba slaviti. Opominja. Navdihuje. Dokazuje, da je mir vedno mogoč, nikoli pa ni samoumeven. In ne sme ga poganjati samo strašen spomin na vojno, temveč čudovite sanje o srečni prihodnosti naših otrok. Vseh naših otrok.

Spoštovani gospod predsednik,

dragi prijatelj Andrzej Duda,

sprejmi, prosim, izraze naše velike hvaležnosti, da so poljske oblasti tako razumevajoče pomagale pri postavitvi tega spomenika.

Meni, moji domovini in našemu narodu je bilo v veliko čast, da si bil poleg ob njegovi slovesni otvoritvi.

To nam zelo veliko pomeni. Hvala.



Foto: UPRS


Foto: UPRS