Predsednik Pahor in princ Edward v Gornjem Suhorju razglasila prvi "Dan slovensko-britanskega prijateljstva"

Predsednik Pahor in Njegova kraljeva visokost princ Edward grof Wesseški v Gornjem Suhorju razglasila prvi "Dan slovensko-britanskega prijateljstva"

Slovenski predsednik in britanski princ sta danes s posebno prireditvijo v Gornjem Suhorju pri Vinici razglasila "Dan slovensko-britanskega prijateljstva" med državama, z željo, da bi ta dan postal tradicionalen.

V Gornjem Suhorju pri Vinici se je leta 1945 zrušil bombnik z britansko posadko, katere del so partizani rešili pred okupatorji.

Slavnostna govornika sta današnjo spominsko prireditev hkrati razglasila za dan slovensko-britanskega prijateljstva in ob tem poudarila pomen medsebojnega prijateljstva v preteklosti in prihodnosti.

Predsednik Pahor je v svojem govoru spomnil, da sta z britansko veleposlanico Sophie Honey v Suhorju lani skupaj in prvič nasploh obeležila kraj padca letala Kraljevih letalskih sil in se strinjala, da ta dogodek in kraj botrujeta dnevu slovensko-britanskega prijateljstva.

Predsednik republike je o tem letos na obisku v Veliki Britaniji govoril tudi z britansko kraljico Elizabeto II., danes pa lahko ta dan prijateljstva res razglasijo in to v prisotnosti člana britanske kraljeve družine princa Edwarda, je dodal.

Predsednik je nadaljeval, da bodo letos obeležili 80 let od začetka druge svetovne vojne, "ene največjih človeških morij in tragedij v zgodovini" in da sta naroda tudi po zaslugi pogumnih ljudi tistega časa danes zaveznika. Povzel je, da naj dan slovensko-britanskega prijateljstva "postane slavna tradicija".

Britanski princ Edward, ki je danes začel dvodnevni obisk v Sloveniji, je ocenil, da je današnji dan, dan, ko se zavedajo, da sta bila naroda povezana v preteklosti, da sta povezana v sedanjosti, in po njegovem še pomembneje, da bosta povezana tudi v prihodnosti.

"Danes je dan prijateljstva. To je moj drugi obisk v Sloveniji in kot mogoče veste, so vsi člani moje kraljeve družine že bili v Sloveniji. Veselimo se tega dne, prvega dne slovensko-britanskega prijateljstva, in kot je povedal predsednik Republike Slovenije, upajmo in veselimo se, da bo še več takih dni v prihodnosti," je še dejal grof wesseški.

Predsednik Pahor in princ Edward sta ob robu današnjega dogodka položila venca pred spominsko ploščo zavezniškim članom posadke padlega bombnika B 24 Liberator VI.

V Gornjem Suhorju pri Vinici so lani odkrili spominsko obeležje tam 31. marca 1945 strmoglavljenemu zavezniškemu bombniku B 24 Liberator VI in njegovi devetčlanski britanski posadki, od katere so štirje, ki so odskočili s padalom, preživeli.

Zrušeni bombnik je sicer sodeloval pri napadu britanskih in ameriških bombnikov na letališča, železniška križišča in tovarne v avstrijskem Gradcu na velikonočno soboto leta 1945. V nemškem obrambnem protinapadu so ga zadeli, dokončno pa je letalo onesposobil in ga z zadetkom v rezervoar z gorivom zažgal nemški lovec, ki ga je dohitel nekje nad Celjem.

Bombnik se je spremenil v letečo baklo, s padali je odskočilo le pet članov posadke, ki so že pripravljeni stali ob odprtini letala, za preostale je bilo prepozno. Ti so se nato z letalom vred v Beli krajini zrušili na Puhkovo njivo na Plazu, letalo pa je pri padcu oplazilo bližnjo hišo in jo močno poškodovalo.

Štirje padalci, ki so jih našli domačini oz. partizani, so skok preživeli, peti, huje poškodovani, je nato umrl v partizanski bolnišnici. Preživela četverica je 2. aprila 1945 v svojo bazo odletela s partizanskega letališča Krasinec v Beli krajini.


Foto: Daniel Novakovič/STA

V nadaljevanju je besedilo slavnostnega govora predsednika republike. Velja govorjena beseda!

"Vaša kraljeva visokost princ Edward, grof Wesseški, spoštovana gospa veleposlanica, spoštovani gospod župan, cenjeni krajani, obiskovalci.

Lani 24. marca sva skupaj z veleposlanico Združenega kraljestva skupaj in prvič nasploh, obeležila kraj padca letala Kraljevih letalskih sil 31. marca 1945 in plemenite pomoči lokalnega prebivalstva preživelim pilotom.

Skupaj sva se strinjala, da ta kraj postane "Dan slovensko-britanskega prijateljstva" in Gornji Suhor rojstni kraj tega prijateljstva.

O tem sva spregovorila z britansko kraljico Elizabeto II. februarja tega leta v Buckinghamski palači. Nad zamislijo je bila navdušena. Sploh pa ne morem opisati splošne naklonjenosti in njene ljubeznivosti.

Danes lahko ta dan res razglasimo in to v prisotnosti člana britanske kraljeve družine, njegove kraljeve visokosti princa Edwarda.

S princem Edwardom se poznava in sodelujeva že dlje časa. Zelo prijazno me je kot prvi gostitelj sprejel na mojem obisku v Veliki Britaniji. Jutri bom z njim sprejel mlade iz Slovenije, ki bodo prejeli njegovo nagrado v okviru programa MEPI, programa osebnega razvoja mladih, ki jih spodbuja k ustvarjanju, pridobivanju osebnih socialnih veščin.

Letos bomo obeležili 80 let od začetka druge svetovne vojne, ene največjih človeških morij in tragedij v zgodovini in vendar kljub temu oddaljenemu času spomin še živi; generacija, ki je vojno preživela in se v njej bojevala, je v jeseni svojega življenja, veliko zgodb in živih spominov se je že poslovilo in izgubilo, veliko pa jih ostaja trajno zapisanih, na listih papirja, na svetovnem spletu – in v kamnu.

Enega teh zapisov smo prenesli v neskončen spomin danes; zapis o usodi devetih ljudi, devetih letalcev; usodi, ki se jim je pisala na predvečer konca vojne na slovenskem nebu, na slovenski zemlji in med slovenskimi ljudmi. Petim od njih je slovenska zemlja postala grob (zadnje počivališče pred vrnitvijo v domovino), štiri je usoda za vedno povezala z Belo krajino in njenimi ljudmi; kajti le ti so jim omogočili varno pot domov.

Vendar ta spominska plošča predstavlja nekaj več - je vez med skupnim bojem dveh narodov, britanskim in slovenskim, v času največjih preizkušenj preteklega stoletja.

Velika Britanija se je v delčku zgodovine pred osemdesetimi leti znašla sama pred največjim zlom tedanjega časa, postala je svetilnik upanja evropske demokracije, bila je zadnje zatočišče upornih narodov.

A nismo bili pokorjen narod; uprli smo se, bojevali smo se za svoje preživetje in si zagotovili svoj obstoj; si priborili izhodišče za to, kar smo danes: samostojen in suveren narod.

A pri tem nismo bili sami. Brez zaveznikov in njihovega boja na evropskem vzhodu in zahodu kot tudi Mediteranu, naš boj ne bi preživel.

Velika Britanija je bila takšen zaveznik, zgodaj je prepoznala pomen našega boja za skupno reševanje Evrope. Verjetno ne bo nikoli dovolj priznan pomen prvih britanskih vojaških misij v Sloveniji, pomoči v orožju in opremi, prevoza ranjencev in bolnikov v bolnišnice v Italiji, sodelovanja posameznih vojakov imperija v partizanski vojski – kot tudi reševanja sestreljenih letalcev.

Tudi po zaslugi pogumnih ljudi tistega časa smo danes zavezniki, skupaj smo v Natu, delujemo skupaj pri ohranjanju miru in stabilnosti v svetu, ostali bomo prijatelji tudi po odhodu Velike Britanije iz Evropske unije.
 
Spoštovani gospod župan, občani Črnomlja, krajani Suhorja, Belokranjci.

Hvala vam za ohranjanje spomina in hvala vam, da ste eden naših ambasadorjev prijateljstva.
 
Prijateljstvo z Veliko Britanijo Sloveniji in Slovencem veliko pomeni. Negovali in razvijali ga bomo po naših najboljših močeh.
 
Dame in gospodje, slovesno razglašam to spominsko prireditev za "Dan slovensko-britanskega prijateljstva", ki naj postane slavna tradicija."


Foto: Daniel Novakovič/STA