Govor predsednika Pahorja na 76. zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se danes udeležuje splošne razprave 76. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, kjer je nastopil v imenu Republike Slovenije.





V nadaljevanju objavljamo slovenski prevod besedila govora predsednika Pahorja. Velja govorjena beseda!

Spoštovani gospod predsednik, generalni sekretar, gospe in gospodje,

SKORAJ VSI izzivi, s katerimi se spoprijemamo, so izzivi svetovnih razsežnosti. Rešitve zanje lahko najdemo samo, če stopimo skupaj.

Imamo zgodovinsko priložnost, da usmerimo spremembe v korist celega človeštva.

Pozdravljam namero generalnega sekretarja, da opravimo široko debato o skupni prihodnosti.

Prizadevati si moramo za plodno razpravo in dialog, tudi – ali še posebej – s tistimi, s katerimi se ne strinjamo.

Kultura dialoga se je nevarno poslabšala s širitvijo nestrpnega, žaljivega, celo izključujočega in sovražnega govora.

Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da zagotovimo spoštovanje in upoštevanje različnih mnenj ter njihovega zbližanja.

Gre za umetnost poslušanja in pogovarjanja z drugimi.

Tvorno sodelovanje je mogoče samo z dialogom, sodelovanje pa je tudi edini način za mirno reševanje vseh sporov.

Rad bi poudaril tri glavne teme: pandemijo covida-19, podnebne spremembe ter mir in varnost.

Prvič: o pandemiji covida-19

Pandemija covida-19 se je izkazala za zahtevno in sporno vprašanje, s katerim se spopadajo naše družbe.

Močno sočustvujem z vsemi, ki trpijo.

In izražam spoštovanje novim junakom, med drugim zdravstvenim in skrbstvenim delavcem, znanstvenikom, učiteljem in mladim generacijam, ki so imele omejen dostop do izobraževanja.

Še enkrat se je izkazala ključna vloga znanosti.

Pandemija nas je postavila pred največjo preizkušnjo v svetovni solidarnosti našega časa.

Ponosno lahko povem, da je moja država prispevala pol milijona evrov za pobudo COVAX, delež cepiv, ki smo jih donirali, pa je eden najvišjih glede na število prebivalcev.


Drugič: o PODNEBNIH SPREMEMBAH

Gospe in gospodje,

Nedavno poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe je skrb vzbujajoče.

Jasno je, da je okolje v slabšem stanju, kot smo pričakovali.

Naj zagotovim, da bo Slovenija kot predsedujoča Svetu Evropske unije v času konference COP26 in pred njo zavezana cilju podnebno nevtralne Evropske unije do leta 2050.

Naredili bomo vse, kar lahko, da pripomoremo k uspehu COP26 v Glasgowu.

Nujno moramo nekaj narediti v zvezi z blaženjem podnebnih sprememb, prilagoditvijo in financiranjem, če želimo doseči cilje Pariškega sporazuma.

Poročilo IPCC je pravzaprav zadnji nujni poziv k takojšnjemu ukrepanju glede podnebnih sprememb.

Bolj kot kadar koli prej moramo prisluhniti znanstvenikom in stroki.

Od njih se lahko učimo in naše odločitve bodo boljše.

Moj Stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko, ustanovljen pred dvema letoma, je primer dobre prakse.

Redno razpravljamo o različnih vidikih podnebnih sprememb in vladi priporočamo ukrepe, ki jih je treba sprejeti.

Močno potreben zeleni prehod bi moral biti tesno povezan z digitalno preobrazbo.

Moramo se zavezati, da bomo dosegli podnebno nevtralnost s sprejemanjem reform in vlaganji v področja energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije, trajnostne mobilnosti in krožnih poslovnih modelov.

Učinki podnebnih sprememb močno vplivajo na vodo tako z vidika suš in poplav, ki smo jim bili priča to poletje, kot tudi z vidika njene kakovosti.

Tekma za redke vodne vire se bo okrepila.

Neizogibna vodna kriza pomeni nevarnost, pa tudi priložnost za vnovični razmislek o vodnih inovacijah, upravljanju in sodelovanju na vseh ravneh.

Slovenija je država z dolgo tradicijo celostnega upravljanja vodnih virov in čezmejnega sodelovanja na področju voda.

Še naprej si bomo prizadevali za ozaveščanje in seznanjanje ljudi o medsebojni povezanosti vode in podnebnih sprememb ter o pomenu vode za mednarodni mir in varnost.

Gospod predsednik,

Podnebne spremembe močno vplivajo na prehransko varnost.

Prvič v moderni zgodovini je mogoče lakoto v eni državi – na Madagaskarju – pripisati izključno globalnemu segrevanju.

Od leta 2014 je Slovenija podvojila svoj prispevek za prehransko varnost.
Zlasti prek Svetovnega programa za prehrano za Južni Sudan in Jemen, pa tudi v dvostranskih projektih.

Slovenija je pred kratkim začela pomagati pri zagotavljanju varne oskrbe s hrano in vodo za otroke in druge ranljive skupine na Madagaskarju po združenju Akamasoa, ki ga je ustanovil pater Pedro Opeka. Gre za izjemen primer boja proti revščini, ki je v zadnjih 30 letih spremenil življenja tisočih revnih ljudi, ki so včasih živeli na odlagališčih odpadkov.

Združenje Akamasoa na Madagaskarju daje človeštvu večje upanje, da je revščino mogoče izkoreniniti.

Vendar pa morajo naša prizadevanja v boju proti revščini zajemati več kot le humanitarno pomoč.

Pospešiti moramo prehod k trajnostnim in odpornim prehranskim sistemom.

Zato Slovenija pozdravlja izvedbo prvega Vrha Združenih narodov o prehranskih sistemih.

Vidim ga kot priložnost za ozaveščanje o pomenu odgovornih naložb v okolju prijazno kmetijstvo ter preprečevanja izgub in odpadkov hrane.

Verjamem, da nam lahko odgovorna uporaba novih in uveljavljajočih se tehnologij pomaga pri spopadanju z modernimi izzivi.

Nove tehnologije ponujajo številne priložnosti za blaženje podnebnih sprememb, spodbujanje trajnostnega kmetijstva, uvedbo pametnejše mobilnosti, zagotavljanje boljšega izobraževanja in povečanje učinkovite rabe virov – če jih naštejem le nekaj.

Zato mi je bilo v veselje, da sem marca v Ljubljani – skupaj z generalno direktorico Unesca, go. Azoulay – uradno odprl Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco.

Pandemija je še povečala našo odvisnost od digitalnega prostora, hkrati pa razkrila njegovo ranljivost za širjenje sovražnega govora.

Pomembno se je zavedati, da temeljne svoboščine veljajo tako v spletnem prostoru kot zunaj njega.

Tretjič: o MIRU IN VARNOSTI

Odvisnost od digitalnega prostora je razkrila tudi našo ranljivost za varnostne grožnje in kibernetske napade.

Osvetlila je obseg škode, ki jo povzročijo takšni napadi glede ključne infrastrukture, gospodarstva, družbe, ali celo izgube življenja.

Narava sporov se je razširila.

Za zagotavljanje miru in varnosti na vseh področjih bi se morali skupaj in učinkoviteje odzivati na različne krize, ki presegajo zmožnosti ukrepanja posameznih držav.

Ko sta mir in varnost znova vzpostavljena, pa bi morali tudi bolj dejavno spodbujati procese sprave.



Medsebojna povezanost in soodvisnost miru in varnosti, trajnostnega razvoja in človekovih pravic je bolj očitna kot kadar koli prej.

Pandemija covida-19 je poslabšala položaj najranljivejših članov naših družb, otrok, starejših, borcev za človekove pravice. V marsikateri družbi smo priča krčenju prostora svobode izražanja.

Polno uresničevanje človekovih pravic za vse se je izkazalo za ključno za našo odpornost in mora biti sestavni del našega okrevanja.

Položaj v Afganistanu je razkril krhkost našega sistema človekovih pravic. Nikoli ne smemo pozabiti, da so pravice žensk in otrok ter pravice različnih manjšin univerzalne človekove pravice.

Slovenija je tako pozdravila poziv generalnega sekretarja k ukrepanju na področju človekovih pravic in podpira povišanje rednega proračuna za delo Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice.

Gospod predsednik,

po grozodejstvih druge svetovne vojne smo zgradili mednarodni sistem za spodbujanje dialoga in mirnega reševanja sporov.

Sistem je kodificiran z mednarodnim pravom in moramo si aktivno prizadevati za spoštovanje načel mednarodnega prava ter krepiti mednarodno pravičnost.

Gre za učinkovito večstransko sodelovanje, ki ga Slovenija odločno podpira.

To je največji dosežek Združenih narodov.

Stopimo skupaj tudi zdaj.

Hvala za pozornost.


Foto: Matjaž Klemenc/UPRS