Predsednik Pahor na odprtju festivala Mittelfest v Čedadu: »Iz dediščine preteklosti sami izbiramo, kar si želimo za prihodnost«

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes popoldan udeležil otvoritvene slovesnosti jubilejnega 30. festivala Mittelfest v Čedadu. Predsednik republike je bil na otvoritveni slovesnosti slavnostni govornik.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na otvoritveni slovenosti prejel najvišje priznanje festivala Mittelfest - v znamenje prijateljstva in hvaležnosti za podporo festivalu in njegovi zavezanosti evropskim vrednotam.


Foto: Nebojša Tejić/STA

Jubilejni 30. Mittelfest, multidisciplinarni festival gledališča, glasbe in plesa, poteka med 27. avgustom in 5. septembrom v Čedadu v Italiji, na njem pa bodo z 31 umetniškimi projekti nastopili uveljavljeni umetniki iz 13 držav.

Osrednja tema letošnjega festivala je »Eredi/Dediči in dedinje«, kot most med preteklostjo in prihodnostjo. Predsednik republike je imel na otvoritvi govor z naslovom »Iz dediščine preteklosti sami izbiramo, kar si želimo za prihodnost«.


Foto: Nebojša Tejić/STA

Festival Mittelfest praznuje 30. obletnico v času covida-19. Organizatorji so letošnji festival zato posvetili zavedanju, da kultura povezuje in daje novo moč, strast in dolgoročen pogled. Jubilejno izvedbo festivala so obogatili in posebno pozornost posvetili mladim umetnikom iz srednje Evrope. Otvoritvena predstava »Europeana. Kratka zgodovina 20. stoletja« je nastala v sodelovanju s Festivalom Ljubljana.




V nadaljevanju je besedilo govora predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Velja govorjena beseda!


IZ DEDIŠČINE PRETEKLOSTI SAMI IZBIRAMO, KAR SI ŽELIMO ZA PRIHODNOST

Spoštovana predsednik in umetniški direktor Mittelfesta,
spoštovana županja, gospa Bernardi,
spoštovani predsednik dežele Furlanija-Julijska krajina, g. Fedriga,
spoštovani umetniki,
gospe in gospodje,
dragi prijatelji.

Zelo sem počaščen, da ste me povabili k slavnostni besedi.

Izkoriščam to posebno priložnost, da iskreno čestitam vsem ustvarjalcem festivala Mittelfest ob njegovem visokem jubileju. V tridesetih letih je ustvaril bogato kulturno dediščino, ki festivalu obeta slavno prihodnost.

In prav vprašanju dediščine je posvečena letošnja izdaja festivala. V tem smislu bi rad rekel naslednje.

Dediščina zajema vso našo preteklost, dobro in slabo, zmage in poraze, moralna bremena in plemenite dosežke. Malo od tega ali nič je stvar zgodovinskih naključij ali od nas neodvisne usode. Dediščina je plod naših izbir, naših odločitev. Edina zares prava usoda človeka in človeštva je, da izbira, da se odloča.

V tem kontekstu bi rad spomnil na kratko zgodbo o dveh volkovih, ki jo prav morda že poznate.

Nekoč, pred davnimi časi, je ostareli Indijanec pripovedoval svojemu vnuku:
»V notranjosti vsakega človeka se odvija boj med dvema volkovoma.
Prvi volk vedno predstavlja zlo: jezo, zavist, bes, laž, sebičnost in nasilje;
drugi pa dobro: mir, ljubezen, nesebičnost, resnico, sočutje, srčnost, vedrino in upanje.«
Po premisleku ga vnuk vpraša:
»Kateri volk na koncu zmaga?«
Ostareli Indijanec mu odgovori:
»Zmaga vedno tisti, ki ga hraniš!«

Spoštovane gospe in gospodje, dragi prijatelji,

ko sva se z italijanskim predsednikom in prijateljem Mattarello pred dobrim letom dni na Bazovici pri Trstu pred dvema spomenikoma prijela za roke, sva stala na ramenih ljudi, ki so si stoletje in več prizadevali za sožitje in prijateljstvo med Slovenci in Italijani in med vsemi narodi v tem delu Evrope, srednje Evrope. Hotela sva biti dediča njihovih dosežkov, njihovih vrednot in plemenitih stremljenj.

Lahko bi izbrala tudi drugo, grenko in neslavno dediščino odnosov med obema narodoma in se prepustila dediščini zamer, dvomov in nezaupanja.

Vendar sva izbrala tisto dediščino, za katero sva trdno prepričana, da najbolj plemenito, v najbolj žlahtnem smislu, povezuje našo zgodovino s prihodnostjo, kot si jo želimo za naše otroke in vnuke. Gre za dediščino tistih vrednot, ki jih označujemo za evropske in na njihovih temeljih skupaj gradimo mir in blaginjo sedanji in bodoči generaciji.

Izbrala sva, da bova hranila dobrega volka, da bova stala na ramenih dobrih ljudi. V najinem skupnem imenu bi vam rad povedal, kako veliko zadoščenje in srečo čutiva zaradi tega.

Spoštovane gospe in gospodje,

Lani je minilo 100 let od koroškega plebiscita. 99 let sta avstrijski in slovenski narod vsak zase obeleževala ta zgodovinski trenutek. Nemalokrat z besedami in dejanji, ki niso zgled evropskega duha.

Potem pa sva se z avstrijskim predsednikom in prijateljem Alexandrom Van der Bellnom odločila, da 100. obletnico obeležimo Slovenci in Avstrijci skupaj. Bilo je lani oktobra v Celovcu, v znaku sožitja, dobrososedstva, iskrenega prijateljstva in v čudovitem evropskem duhu.

V svojem govoru je predsednik Van der Bellen na splošno osuplost in veliko navdušenje v slovenskem jeziku izrazil obžalovanje za zamude pri uveljavljanju pravic slovenske manjšine na Koroškem z obljubo, da se bodo te čim prej odpravile. To je bil veličasten trenutek.

Predsednik in prijatelj Van der Bellen ni bil dolžan govoriti v slovenskem jeziku. Vendar je tako izbral, tako se je odločil. Obema državama se ni bilo potrebno odločiti za skupno obeležitev, nenazadnje je šlo za neko tveganje. Vendar smo tako izbrali, tako smo se odločili.

Stali smo na ramenih tistih ljudi slovenskega in avstrijskega porekla, ki so si 100 in več let prizadevali za sožitje, medsebojno spoštovanje in upoštevanje in nenazadnje za multikulturnost v evropskem duhu.

Izbrali smo, da bomo hranili dobrega volka, da bomo stali na ramenih dobrih ljudi. Kadarkoli se ob najinih srečanjih spomniva na to, naju s predsednikom Avstrije prevzamejo močni občutki optimizma za skupno evropsko prihodnost.

Spoštovane gospe in gospodje,

človek in človeštvo izbirata sleherni trenutek, vsak dan in ustvarjata zgodovino. Z osebnega in kolektivnega vidika je izjemnega pomena, katere vrednote navdihujejo izbire in odločitve posameznika in skupnosti. Evropejci smo si na pogorišču 2. svetovne vojne in treh totalitarizmov zgradili skupen evropski dom. Zlasti tisti, ki izbiramo ali odločamo tudi v imenu skupnosti, imamo človeško, moralno in politično dolžnost, da zavoljo dediščine, ki jo puščamo našim otrokom in vnukom, ves čas skrbno hranimo dobrega volka.

Menim, da je to tudi poslanstvo Mittelfesta, zato mu ob čestitkah izrekam tudi iskreno hvaležnost za dediščino, s katero navdihuje vključujočo prihodnost. Izberimo jo, odločimo se zanjo.

Hvala za vašo pozornost.


Foto: Nebojša Tejić/STA