Rudi Pavšič

Red za zasluge,
za izjemne zasluge in dolgoletna prizadevanja pri uresničevanju pravic slovenske manjšine v Italiji ter za neprecenljiv prispevek k uveljavljanju medkulturnega dialoga.


Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je Rudiju Pavšiču vročil odlikovanje red za zasluge 25. oktobra 2019 na slovesnosti v Predsedniški palači.


Foto: STA/Tamino Petelinšek

Utemeljitev:

Rudi Pavšič, rojen 17. junija 1952 v Gorici, novinar, publicist, politik in dolgoletni predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), je brez dvoma ena osrednjih osebnosti slovenske narodne manjšine v Italiji v času od osamosvojitve Slovenije do danes. Kot zaveden primorski Slovenec iz zavedne družine, z globoko vtisnjenim spominom na težavno zgodovino dveh narodov ob meji, se je že v svojih prvih letih poklicnega novinarstva lotil najbolj zahtevne teme slovenstva v Italiji: preseganja tragične zgodovine in zasuka v prihodnost.

V mladih letih se je pridružil italijanskim socialistom (PSI). Ti so bili v 70. letih prejšnjega stoletja levosredinska politična stranka, pomembna v takratnem silovitem gospodarskem razvoju, ki je Italijo pripeljal med vodilne industrijske sile sveta. V tem obdobju je prevzel pomembno politično odgovornost, vodenje slovenske skupine socialistične stranke na ravni dežele Furlanije - Julijske krajine. Tudi njegova zasluga je, da so bili italijanski socialisti iz Furlanije - Julijske krajine v času osamosvajanja aktivno naklonjeni prizadevanjem Slovenije – drugače kot vodstvo socialistov v Rimu ter tudi velika večina levosredinskih strank po Evropi, ki so podpirale ohranitev Jugoslavije. V času, ko so mnogi omahovali med čustvi do že propadle Jugoslavije in novorojene Slovenije, Rudi Pavšič ni dvomil; odločno je podprl osamosvojitev Slovenije. S tem se je postavil v samo ospredje novih časov, ki so bili za manjšino zagotovo spodbudni in veseli, a hkrati tudi izjemno zapleteni in težavni. V takih razmerah je Rudi leta 1997 prevzel vodenje Slovenske kulturno-gospodarske zveze, kar je bila zanj velika priložnost, a še mnogo večje breme in odgovornost. Ni bilo lahko iz časov vseh vrst zaščit, pomoči in vseprisotnih vplivov države, iz časov Jugoslavije, preiti v čase negotovosti in zadržanosti obeh držav, tako »nove« matične domovine Slovenije kot še posebej Italije, ki je v novih razmerah na vzhodni meji iskala priložnosti tudi zase. Še zlasti dotedanji gospodarski temelji manjšine so bili skoraj povsem podrti in Rudiju Pavšiču ni preostalo drugega, kot da stisne zobe in sam sebe prepriča, da bo manjšina lahko obstala tudi na drugačne načine, »z malo manj gospodarstva in nekaj več kulture«, kot je rad opisoval tiste zanj in za Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo zagotovo najtežje čase, ko preživetje njegove organizacije, tako kot tudi mnogih drugih ustanov slovenske manjšine, še zdaleč ni bilo samoumevno.

V svojem izjemno sporočilnem in čustvenem nagovoru na kongresu Slovenske kulturno-gospodarske zveze 9. marca. 2019 je Rudi Pavšič zaobjel svojo življenjsko pot in na nenavadno odkrit način izpovedal svoj politični credo. Šele takrat so se lahko pozornejši opazovalci življenja slovenske manjšine prepričali, da je veliko stvari v letih svojega predsedovanja zvezi opravil tako, da je pred svojimi osebnimi interesi dal prednost interesom svoje organizacije in predvsem interesom slovenske manjšine. Ker je vse svoje življenje želel zbežati pred zgodovino in ujeti prihodnost, je bil njegov zaključni stavek pričakovano optimističen. Kot je sam dejal: Biti danes Slovenec v Italiji je, kot se tam reče, 'figo' – lepo.