Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja, ki so jih prejeli Elza Budau, Edward Clug in Ervin Hartman

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes, v torek, 14. junija 2022 na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja.

Elza Budau je prejela srebrni red za zasluge za izjemen ustvarjalen opus poezije, šansonov in popevk. Edward Clug je prejel srebrni red za zasluge za izjemne umetniške dosežke na področju baletne in koreografske ustvarjalnosti. Ervin Hartman pa je prejel medaljo za zasluge za delo in zasluge pri razvoju godbeništva in glasbene kulture na Slovenskem.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Utemeljitve:

Za izjemen ustvarjalni opus poezije, šansonov in popevk prejme Elza Budau srebrni red za zasluge.

Elza Budau je prvo pesniško ime slovenske popevke in šansonov. Piše o življenju in ljudeh, o večnosti in minljivosti, o ljubezni in samoti. V vsaki črki, ki jo je kdaj napisala, so njen značaj, izkušnja in srce, ob teh pa spoštovanje in občudovanje slovenskega jezika.

Glasba, umetnost in lepa beseda so imele v življenju Elze Budau vedno svoj dom. Odraščala je z radovednimi očmi in odprtim duhom, od malega je pisala črtice, novele in potopise. V gimnaziji je objavljala besedila v reviji Mlada pota in nato v časniku Delo, ko je leta 1962 izšel njen prvi roman, Diagram neke ljubezni, pa je poseben in svež slog pisanja takoj vzbudil zanimanje, avtorska dovršenost in zrelost literarnega prvenca pa pozornost in pričakovanja za nadaljnje ustvarjanje. Čez leta je sledila Ljubezen v f-molu, obsežen roman, ki je v slovenski literaturi nekaj posebnega.

Večino svoje ustvarjalnosti pa je Elza Budau posvetila poeziji. Na pot avtorice besedil uglasbenih pesmi je stopila s prevodom pesmi Laura, ki jo je v angleščini pel Frank Sinatra. Njeno tankočutno razumevanje odnosa med glasbo in besedilom so takoj opazili vidni skladatelji in odtlej je Elza Budau napisala pesmi, ki jih generacije Slovenk in Slovencev prepevamo še danes. Med njimi so znamenita Poletna noč, ki je za vselej zaznamovala slovensko pesništvo in popevkarstvo – pa tudi Nasmeh poletnih dni, Ti si moja ljubezen, S teboj, Pegasto dekle, Sto majhnih nežnosti, Brez besed in Samo nasmeh je bolj grenak so besedila, ki jih ima marsikdo v spominu, skoraj vsakdo pa v ušesu.

Elza Budau je napisala več kot tisoč besedil za popevke, šansone in tudi narodnozabavne pesmi, kar jo uvršča med najbolj plodovite avtorje. V zgodovino festivala Slovenska popevka je zapisana kot avtorica z največ besedili za pesmi, uvrščene v program, zmago zanje pa je tako ali drugače odnesla skoraj vsakokrat: če je ni nagradila žirija, jo je za zmagovalko izbralo občinstvo. Za ustvarjalni opus je med drugim prejela medijsko nagrado viktor za življenjsko delo leta 2003 in Ježkovo nagrado za življenjsko delo leta 2007.

Slovenska javnost Elzo Budau pozna tudi kot avtorico radijskih oddaj, kulinarično avtoriteto in kraljico besede, ki z naravno eleganco poje o ljubezni in strasti, ne da bi tudi za stopinjico stopila čez rob. Njena besedila skupaj z melodijami največjih slovenskih skladateljev tako imenovanih lahkih not ustvarjajo umetnine, ki so preživele desetletja in so danes del zakladnice narodovega spomina. Za najbolj intimne misli ne potrebuje velikih metafor in z vsakdanjimi besedami zmore opisati razkošje občutij. Njeni verzi živijo tudi brez glasbe. Lahko jih beremo kot samostojne pesmi, ki se nas silovito dotaknejo.

Elza Budau je pesnica in pisateljica. Predvsem pa je osebnost. Celovita osebnost, ki je predana kulturi in umetnosti. Je svetla točka naše preteklosti, naše nostalgije, naših spominov za nove sanje.

»V življenju moraš biti neobremenjen z drugimi in iti svojo pot. To ni preprosto in je včasih težko, vendar je to edina prava pot, zato jo priporočam vsem mladim,« pove Elza Budau. Umetnost je ogledalo časa in ljudi, zato se spreminja, ostane in preživi pa samo tisto, kar je dobro, doda. Takšen je njen opus, ki danes velja za sinonim avtorske odličnosti, ki je presegla čas in bo v ljudeh vedno znala najti pot do srca.

Gospa Elza Budau je ena sama pesem, je zapisal Vinko Möderndorfer. »Njeni šansoni ljubezni, razočaranja pa tudi veselja in radosti so del našega življenja. Ne poznam pesnice, ki bi v svojih verzih tako zvesto in zavzeto opevala življenje. Misli, ki jih je prelila v verze, so naše vsakdanje modrosti. Včasih ponovimo kakšno misel, misleč, da je plod naše lastne izkušnje, pa se zavemo, da so to verzi Elze Budau. In tako nas gospa Elza Budau spremlja skozi življenja mnogih slovenskih generacij. In tako bo vedno.«

Za življenjsko delo in izjemen ustvarjalni opus proze, predvsem pa poezije, šansonov in popevk, ki je zaznamoval slovensko glasbo in ljudi, Republika Slovenija Elzi Budau z visokim državnim odlikovanjem izraža globoko spoštovanje in hvaležnost.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Za izjemne umetniške dosežke na področju baletne in koreografske ustvarjalnosti prejme Edward Clug srebrni red za zasluge.

Plesalec in koreograf Edward Clug se je rodil v Romuniji, kjer je v mestu Cluj-Napoca obiskoval državno baletno šolo in diplomiral iz klasičnega baleta. Začetki njegove solistične plesne kariere sovpadajo z velikimi družbenimi spremembami v Evropi, od padca Berlinskega zidu do spremembe režima v Romuniji in osamosvojitve Slovenije, v katero je prišel septembra leta 1991 in postal mladi baletni solist v mariborskem Slovenskem narodnem gledališču.

Izvrstni in predani plesalec je v Sloveniji takoj opozoril nase, ob nadarjenosti za plesno poustvarjanje pa je pokazal tudi izjemen čut za ustvarjanje lepote giba. Prva Clugova leta v Sloveniji je zaznamovalo umetniško sodelovanje s priznanim režiserjem Tomažem Pandurjem, s katerim sta pred koncem devetdesetih let prejšnjega stoletja Maribor postavila v soj žarometov plesnih in gledaliških presežkov.

Kot obetaven koreograf se je leta 1995 predstavil na večeru novih baletnih koreografij na glasbo slovenskih skladateljev, sledil je Babilon leta 1996, prelomen uspeh pa je dosegel leta 1998 s celovečernim koreografskim prvencem Tango, ki ga je ustvaril s soplesalko Valentino Turcu. Solistična točka iz te predstave, imenovana Blind Tango (Slepi tango), je bila kot najboljša sodobna koreografija nagrajena na številnih mednarodnih tekmovanjih.

Edward Clug se je iz čarovnika giba prerodil v koreografa. Imel je jasno umetniško vizijo in natanko je vedel, kaj si želi in kaj vse zmore. V njegovem gledališču so to prepoznali in od leta 2003 je v Slovenskem narodnem gledališču Maribor umetniški vodja baleta.

Plesalke in plesalci mu zaupajo in Edward Clug jih z značilnim, a vendarle vedno svežim koreografskim slogom vodi višje in višje. Mariborski balet je z njim osvojil svet.

Med prvimi je mednarodna uspešnica postala predstava Radio & Juliet, leta 2005. Clugu je prinesla priznanja in prepoznavnost ter gostovanja na vseh pomembnejših evropskih baletnih odrih, v Ameriki in Aziji. Sledile so Pret-a-porter, Hora, Handman in Peer Gynt, ki so mariborskemu baletnemu ansamblu utrdile sloves, v Maribor so prihajala vabila na najuglednejše baletne festivale po vsem svetu, v mesto pa so prihajali tudi številni gledalci od drugod.

Za vrhunske umetniške dosežke je Edward Clug prejel več pomembnih domačih in mednarodnih nagrad, med njimi nagrado Lydie Wisakove (2003), nagrado Prešernovega sklada (2005), Glazerjevo listino (2008), zlato masko (2010) in nagrado Pie in Pina Mlakarja (2016).

Zaradi njegove ustvarjalne odličnosti, odgovornega dela in spoštljivega odnosa do umetnosti, gledališča in občinstva je Edward Clug v svetu uprizoritvenih umetnosti visoko cenjen in prejema vabila številnih prestižnih in uveljavljenih ustanov, da bi delal z njimi. Njegove plesne predstave so celostna umetnina, v kateri je vsaka podrobnost domišljena. »Ustvarjam svet, v katerega gledalce povabim s seboj. Tako nastaja neka posebna komunikacija, ki je konec koncev bistvo mojega dela,« pove.

Leta 2021 je bil predlagan za Državljana Evrope, tedaj pa je praznoval tudi 30-letnico umetniškega ustvarjanja, ki se je začelo z njegovim prihodom v Slovenijo. Jubilej je v Sloveniji proslavil z dvema izjemnima predstavama, Carmina Burana in Povodni mož, ki je na plavajočem odru sredi blejskega jezera osupnila domačo in mednarodno javnost ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Prav posebno priznanje za tri desetletja umetniškega ustvarjanja je bilo vabilo gledališča Bolšoj, ki je Edwardu Clugu kot prvemu in doslej edinemu koreografu na svetu izkazalo čast in zaupanje, da pripravi plesno uprizoritev znamenitega romana Mojster in Margareta.

Čeprav je Edward Clug s svojim delom in dosežki državljan sveta, njegov dom ostaja v Mariboru, kamor se vrača k svojima družini in gledališču. Slovenke in Slovenci smo mu hvaležni, da se je tedaj pred tridesetimi leti ustavil pri nas. Postal je eden naših najzaslužnejših umetnikov, ki so pripomogli k razvoju in odličnosti slovenskega baleta in njegovega ugleda v svetu.

Za izjemne dosežke na področju baletne in koreografske ustvarjalnosti se Republika Slovenija Edwardu Clugu zahvaljuje in poklanja z državnim odlikovanjem.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Za delo in zasluge pri razvoju godbeništva in glasbene kulture na Slovenskem prejme Ervin Hartman medaljo za zasluge.

Ime Hartman ima v slovenski glasbi poseben zven.

Zanj je poskrbel Ervin Hartman, dirigent, skladatelj, aranžer, glasbeni založnik, rojen v glasbeni družini, ki z glasbo živi in glasbo daje tudi drugim.

Študiral je ekonomijo in postal ekonomist, ob tem pa se je izšolal v igranju več glasbenih inštrumentov: najprej je harmoniko, s katero je kot otrok nastopal ob očetu, zamenjal s trobento, v srednji glasbeni šoli pa je nato maturiral z rogom in spoznal tudi druge pihalne in trobilne inštrumente in tolkala. Skoraj naravno se zdi, da so ga leta 1967, sicer komaj 23-letnega, izbrali za dirigenta godbe – saj je bil že sam malone orkester.

Njegova prva zasedba je bila poštna godba v Mariboru, ki jo je vodil do leta 2019. Za vodenje pihalnih orkestrov se je izpopolnjeval pri znanih dirigentih doma in v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji in Nemčiji. S pihalnim orkestrom KUD Pošta Maribor je dosegel več odličnih uspehov na tekmovanjih v domačem in evropskem prostoru. Ima zasluge za krstne izvedbe glasbenih del mnogih slovenskih skladateljev.

Kot dirigent je vodil pihalne orkestre na številnih koncertnih odrih doma in po Evropi. Postal je cenjen član strokovnih žirij na tekmovanjih godb in orkestrov, zaželen predavatelj na seminarjih in simpozijih ter pisec strokovnih člankov o glasbi. Je avtor prvega slovenskega priročnika za predvodnike, torej za vodenje godbe v gibanju.

Sodeloval je pri nastanku več kot 20 gramofonskih plošč in zgoščenk. Napisal in inštrumentiral je tudi nekaj skladb za pihalne orkestre in komorne ansamble.

Ervin Hartman občuduje moč godbenega igranja, a zaveda se tudi pomena glasbenega znanja. Leta 1976 je zato ustanovil Ljubiteljsko glasbeno šolo KUD Pošta Maribor, ki vabi k pouku mlade in najmlajše, najboljše med njimi pa nato usmerja v glasbene šole za nadaljnje izobraževanje. Njegova šola deluje še danes, Ervin Hartman pa je medtem, pred dvajsetimi leti, ustanovil tudi Godbo veteranov Štajerske, v kateri sodelujejo godbenice in godbeniki, starejši od 50 let.

Prepričan, da glasba povezuje, je leta 2019 ustanovil prvi čezmejni orkester dobrodelnega združenja Rotary na svetu. V njem skupaj igrajo slovenski, avstrijski in madžarski glasbeniki, posebno skrb pa namenjajo mladim talentom, ki so jim za glasbeno izobraževanje v Združenih državah Amerike doslej podelili že 30 štipendij.

Ervin Hartman ima posluh za glasbo in za ljudi. Je človek silne energije in podjetnega duha. Če misli, da bi kaj moralo obstajati, to ustanovi. Leta 1990 je zasnoval še glasbeno založbo, ki je doslej izdala več kot 300 predvsem slovenskih glasbenih novitet za pihalne orkestre. Tudi na ta način Ervin Hartman skrbi, da slovenska glasbena ustvarjalnost dobi priložnost in najde pot do domačih in tujih izvajalcev. Ob založbi je nastala majhna glasbena trgovinica, iz te pa veriga petih prodajaln, ki jih vodi zdaj že tretja generacija mariborske glasbene družine Hartman.

Za delo in zasluge pri razvoju godbeništva in glasbene kulture na Slovenskem se Republika Slovenija Ervinu Hartmanu zahvaljuje z medaljo za zasluge.


Foto: Daniel Novakovič/STA