Predsednik republike in predsednik Komisije za vprašanja prikritih grobišč izrazila zadovoljstvo z opravljenim delom

Predsednik Pahor je v času svojega mandata vzpostavil reden dialog s Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Tokratno srečanje je bilo že četrto srečanje predsednika republike s člani komisije. V odkritem pogovoru so sogovorniki izrazili zadovoljstvo, da je bil julija lani sprejet Zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev, ki ureja postopke odkrivanja vojnih grobišč, njihovo označevanje in vpis v register ter dokončen dostojen pokop žrtev vojnega in povojnega nasilja na našem ozemlju. Predsedniku so se zahvalili za podporo, saj je k sprejemu zakona pozval štiri predsednike na njihovem prvem srečanju v decembru 2014.

Predsednik je uvodoma pozdravil vse navzoče in se zahvalil, ker so se odzvali njegovemu ponovnemu vabilu. Sogovorniki so s strinjali, da je bil prav v zadnjih letih dosežen velik napredek. Z novim zakonom o prikritih vojnih grobiščih pa se po oceni članov komisije odpirajo tudi možnosti za nadaljnje razprave oz. nadgradnjo sedanjega stanja.

Predsednik republike je poudaril, da gre za zelo občutljivo področje, o katerem je potrebno razpravljati s posebno spoštljivostjo. Ob tem je ponovil svojo odločenost, da je država odgovorna poskrbeti za civilizacijski pokop vseh žrtev vojne, in predsednik komisije Dežman se je predsedniku Pahorju zahvalil za vso podporo pri aktivnostih urejanja odprtih vprašanj, povezanih s pieteto do umrlih v vseh vojnah.

V pogovoru je bil zlasti izpostavljen napredek pri urejanju Hude jame, ob tem pa so se sogovorniki dogovorili tudi o konkretnih nadaljnjih korakih, vključno s skorajšnjo ureditvijo mesta pokopa žrtev v Spominskem parku Dobrava v Mariboru. Prvo pot v parku spomina na pokopališču Dobrava je otvoril predsednik Pahor oktobra 2015.

Predsednik Pahor si za narodno pomiritev in spravo prizadeva s številnimi dejanji, mnoga med njimi nosijo pomembna, prelomna simbolna sporočila. Na njegov predlog je na prvem sestanku štirih predsednikov ves politični vrh države podprl dejavnosti za postavitev spomenika, ki ga določa Zakon o vojnih grobiščih. S postavitvijo spomenika, ki že nosi ime Spomenik sprave, bo Republika Slovenija sledila tradiciji večine evropskih držav, ki imajo podobna obeležja v spomin ljudem, ki so umrli v vojnah. Podporo postavitvi spomenika so izrazili tudi člani Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.

Pomembno dejanje je bila predsednikova navzočnost ob odkritju spominskega obeležja zadnjima lastnikoma gradu Strmol, Kseniji in Radu Hribarju, oktobra lani. Predsednik je ob tem v svojem imenu in v imenu države izrekel obžalovanje za zločin in opravičilo, ker je preteklo toliko časa, da sta bila žrtvama povrnjena čast in dostojanstvo. Hkrati se je predsednik Pahor zavezal, da bo s svojim ravnanjem pripomogel, da se kaj takega nikoli več ne ponovi. S tem obžalovanjem se je spomnil vseh žrtev revolucionarnega nasilja.

Sorodna dejanja pietetnega spomina so spodbudila številne druge spravne dogodke. Med njimi ima posebno mesto odkritje spominske plošče na Karlovici, ki je tako rekoč brez primere v slovenski povojni zgodovini, saj so na spominskem obeležju postavljene table z imeni padlih na partizanski in na domobranski strani iz okolice Karlovice - borci NOB, talci in interniranci ter žrtve vojne in povojnih pobojev.

V luči simbolnih spravnih dejanj se predsednik udeležuje mnogih prireditev, med drugimi npr. prireditve v Rovtah, postavitve obeležja vsem umrlim v drugi svetovni vojni in po njej v Parku spominov v Črenšovcih, in drugih. Lani julija, ob 25. obletnici spravne slovesnosti v Kočevskem Rogu je predsednik objavil posebno Spomenico v spomin na ta dan.

Na današnjem pogovoru pri predsedniku so bili prisotni člani Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana. Pogovora sta se udeležila tudi Dragica Bac, generalna direktorica Direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Dušan Pšeničnik, generalni direktor Direktorata za notranji trg pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki sta v okviru teh ministrstev pristojna za to področje.

Po pogovoru sta predsednik republike Borut Pahor in predsednik Komisije za vprašanja prikritih grobišč Jože Dežman podala izjavo za medije.

Foto: Nebojsa Tejić/STA