Predsednik Pahor na simpoziju o nadškofu dr. Alojziju Šuštarju: "Za vedno mi bo ostal navdih, tudi kot izjemno ljubezniva osebnost"

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes dopoldan udeležil simpozija ob 100. obletnici rojstva dr. Alojzija Šuštarja (1920-2007), nekdanjega ljubljanskega nadškofa in metropolita, na katerem so predstavili tudi znanstveno monografijo, ki je izšla ob obletnici. Simpozij in predstavitev knjige sta zaradi razmer potekala virtualno.

Predsednik republike je častni pokrovitelj simpozija in je bil slavnostni govornik v delu "Nadškof Šuštar in samostojna država: 30 let plebiscita in osamosvojitvenih procesov". Ob predsedniku republike so v tem delu simpozija nastopili še izr. prof. dr. Anton Jamnik, dr. Rosvita Pesek, prof. dr. Dimitrij Rupel in Andrej Šter.

Predsednik Pahor je avtor predgovora k znanstveni monografiji, ki sta jo uredila izr. prof. dr. Anton Jamnik in izr. prof. dr. Bojan Žalec.

"Za vedno mi bo ostal navdih, tudi kot izjemno ljubezniva osebnost. Tudi v času največjih in razdeljenih strasti je že s samim vstopom v prostor prinesel neko mirnost in razsodnost," je srečanja z nadškofom Šuštarjem opisal predsednik Pahor. Poudaril je, da je dr. Šuštar pred tridesetimi leti z zelo stvarnim pogledom v preteklost in prihodnost znal nagovoriti narod, da smo k pomiritvi in spravi pristopili skupaj. "V tem smislu kot predsednik republike izrekam hvaležnost dr. Alojziju Šuštarju ob njegovi stoletnici rojstva za vse, kar je dobrega naredil za našo družbo in našo državo. Za to mu bomo večno hvaležni," je slavnostni nagovor sklenil predsednik republike.


Foto: Tamino Petelinšek/STA

V nadaljevanju je celotno besedilo predgovora predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja k znanstveni monografiji Nadškof Alojzij Šuštar: 100-letnica rojstva.

Osamosvojitev Republike Slovenije je bila najimenitnejše dejanje, ki smo ga bili Slovenke in Slovenci storili drug za drugega. Z odločitvijo, da si prihodnost ustvarimo kot suverena in demokratična država, smo svetu in sebi dokazali, da smo kot narod dosegli potrebno zrelost in pokazali potrebno enotnost za tako pomemben korak.

Ko stojimo na pragu tridesete obletnice teh dogodkov, je naša državljanska dolžnost, da se poklonimo spominu na tiste, ki jih ni več in brez katerih Slovenija danes ne bi bila suverena država, enakopravna med enakopravnimi državami mednarodne skupnosti. Ena izmed teh izjemnih osebnosti je bil nadškof dr. Alojzij Šuštar.

Dr. Alojzij Šuštar je imel v procesu slovenske politične pomladi in družbenega preporoda pomembno in posebno vlogo. Znal je prisluhniti ljudem, zato je duha tedanjega časa doživljal kot priložnost, da se bolečine razdeljene preteklosti umaknejo iskreni in enotni želji naroda po skupni, svetli prihodnosti.

Zavedal se je, da sprava med ljudmi ni stvar preteklosti, sprava je naloga sedanjosti za prihodnost. Razumel jo je kot zmago sožitja, ki izhaja iz razumevanja in spoštovanja bolečine drugega. Čutil je, da je želja po sožitju močna, da je klic k pomiritvi glasnejši od razpok
naše skupne preteklosti. Tenkočutno je znal slišati neizrečeno in spodbuditi tisto, kar se je mnogim zdelo nepredstavljivo – to ga je utrdilo ne le kot duhovnega voditelja, ampak tudi kot moralno avtoriteto.

Njegova vloga v procesu osamosvojitve in občutljivem obdobju, ki mu je sledilo, je nepogrešljiva.

Čudovito naključje je, da trideseta obletnica rojstva slovenske države sovpada s stoto obletnico rojstva te izjemne osebnosti. To naključje nam ponuja priložnost, da se spominjamo dr. Šuštarja in njegove zapuščine v tej luči, obenem pa nas nagovarja, da mu izkažemo
hvaležnost za kleno in vizionarsko držo v času slovenske politične pomladi. Nadškof dr. Alojzij Šuštar v našem skupnem zgodovinskem spominu ostaja eden izmed nestorjev procesa pomiritve in sprave v slovenski družbi.


Foto: Tamino Petelinšek/STA