Govor predsednika republike Boruta Pahorja na otvoritvi sodnega leta 2020
Ljubljana, 12. 2. 2020 | sporočila za javnost, govori
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes dopoldan udeležil otvoritve sodnega leta 2020, na kateri je imel govor.
Besedilo govora predsednika republike je objavljeno spodaj. Velja govorjena beseda!
Spoštovani gospod predsednik Vrhovnega sodišča,
visoki gostje,
gospe in gospodje.
Ob otvoritvi sodnega leta bi se slovenskemu sodstvu rad zahvalil za trud pri uveljavljanju njegove neodvisnosti ter učinkovitosti in pravično opravljenega dela.
Izboljšanje kakovosti slovenskega sodstva je prepoznala tudi mednarodna strokovna skupnost. Nedavno je Evropska komisija za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije za projekt »Izboljšanje kakovosti sodstva« podelila nagrado »Kristalna tehtnica sodstva«. Evropska komisija je podelitev nagrade utemeljila s tem, da gre za izjemno vsestranski projekt, ki prispeva k večji odprtosti sodstva, ki ta problem rešuje na inovativen način. Prav tega je v slovenskem sodstvu tudi po moji oceni v preteklosti manjkalo.
Uspešnost poslovanja slovenskega sodstva je razvidna tudi iz različnih mednarodnih primerjav. Za Slovenijo in njene prebivalce je izjemno pomembno, da se je v povprečju zmanjšalo število nerešenih zadev, skrajšala sta se pričakovani čas rešitve zadev ter povprečni čas reševanja zadev, znižala pa se je tudi povprečna starost nerešenih zadev.
Spričo tega je mogoče opaziti spodbudne dosežke slovenskega sodstva, pri čemer pa v hitenju za čimprejšnjo rešitev sodnih sporov nikakor ne smemo pozabiti na visoko kvaliteto sodnih odločitev, ki so velikokrat podvržene še nadaljnji presoji Sodišča evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice.
Kot vemo, je bila Slovenija vrsto let med najslabše ocenjenimi državami EU glede vprašanja percepcije neodvisnosti sodstva. Vprašanje neodvisnosti sodstva je marsikdaj predmet razprav. Tako, kot se morajo dejavniki zakonodajne in izvršne veje vzdržati komentarjev konkretnih sodnih odločitev je enako pomembna skrb in prizadevanje sodišč tudi za ohranjanje in utrjevanje videza neodvisnosti sodstva.
Nič ne more bolj škoditi avtoriteti sodne veje oblasti, kot občutek, prepričanje javnosti, da sodišča ali posamezniki v sodstvu niso neodvisni, torej ne sodijo pravično in zakonito, pač pa po lastnih preferencah ali sugestijah ali v skladu s preprosto politično korektnostjo. Zaupanje v sodstvo je temelj pravičnosti pa tudi uspešnosti države. Nezaupanje vanj pa skrajno tvegano.
Pomembno pa je, da je po podatkih raziskave Vrhovnega sodišča iz leta 2017 in raziskave Eurobarometer iz maja 2018, stopnja zaupanja v sodstvo vendarle narasla. Tako se prizadevanja celotnega sodstva za izboljšanje kakovosti dela odražajo tudi v večjem zadovoljstvu javnosti z delom sodišč.
Zavedati se moramo, da je odgovornost ustvariti učinkovit, kakovosten in pregleden pravosodni sistem, pravzaprav odgovornost vseh treh vej oblasti. Trendi sprememb so v zadnjem času spodbudni, vendar je prostora za izboljšave še dovolj.
Trenutno politično stanje in krajše obdobje manjše politične stabilnosti ne bi smelo imeti večjih posledic za nadaljevanje že odprtih projektov, ki lahko pripomorejo k optimalnemu delovanju sodstva. Kot sem seznanjen, se že nekaj let pripravljajo izhodišča za spremembe zakonodaje, ki ureja organizacijo sodišč in status sodnikov. V strokovno delo pri pripravi izhodišč in delovnega gradiva je sodstvo vseskozi vključeno, zato je treba usklajeno gradivo ohraniti in z delom nadaljevati.
Pojem neodvisnosti sodstva ima več vidikov, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Eden od teh je tudi t. i. organizacijska neodvisnost, ki sodniku zagotavlja ustrezne delovne pogoje ter plačilo za delo, in omogoča, da odloča brez kakršnih koli pritiskov in omejitev.
Čeprav imam v funkciji predsednika republike omejene pristojnosti pri obravnavi vprašanja plačnega položaja sodnikov, pa si dovolim reči, da podpiram prizadevanja za nadaljevanje že začetih razprav s predstavniki zakonodajne in izvršilne veje oblasti.
Seveda pa s pripravo zakonodajnih sprememb prizadevanja za razvoj slovenskega sodstva, ki je ključnega pomena za zagotavljanje posameznikovega dostojanstva in njegove pravne varnosti, ne bodo končana. Sodni veji oblasti morajo biti zagotovljeni pogoji za optimalno delovanje. Razpršenost lokacij, starost objektov, v katerih so prostori sodišč in nenazadnje tudi tveganja, ki izhajajo iz dejstva, da prostori niso v celoti lastniški, nikakor ne pripomorejo k večji učinkovitosti poslovanja sodstva.
Sklepno bi želel poudariti, da je naloga vseh nas poskrbeti, da varujemo neodvisnost in nepristranskost sodstva in v tem okviru tudi njegov ugled in zaupanje v javnosti.
Glede ugleda. Tega ne pri mojem, ne pri vašem delu ni mogoče neposredno regulirati. Odvisen je od številnih dejavnikov, na nekatere niti ne moremo vplivati.
Kljub vidnemu napredku na področju zmanjševanja sodnih zaostankov in skrajševanju časa reševanja posameznih zadev, v javnosti dostikrat žal odmevajo le primeri slabe prakse. Ti se zasidrajo v ušesa kritikov sodne veje oblasti in en sam zastaran postopek vrže slabo luč na tisoče uspešno zaključenih.
Poleg tega se je treba zavedati, da z razsodbami zadovoljni niso kritični, ne pišejo pisma bralcev, ne kličejo medijev. Tam najdemo le v postopkih neuspešne, ki so z razsodbami nezadovoljni. Upravičeno ali ne, je seveda lahko le predmet ustrezne sodne presoje. In ko je ta dokončna, jo je preprosto potrebno sprejeti in upoštevati. Zmagati morajo pravičnost, zakonitost in neodvisnost.
Pravna država, kljub mnogim nasprotnim stališčem, deluje. Vsak ima možnost uporabe vseh pravnih sredstev, seveda pa menim, da bi morali imeti ljudje širšo možnost dostopa do vseh oblik brezplačne pravne pomoči. Dobre, celo najboljše, če je res ne zmorejo sami plačati. Sicer v ospredje še bolj stopale trditve, da z denarjem kupiš vse, tudi pravico.
Čeprav kritiki ne morejo razumeti, da lahko ena stopnja sodišča razsodi tako, druga pa povsem drugače, je prav to dokaz, da je bila za vsaj nekoga uporaba pravnih sredstev koristna. Ne bi si namreč smeli želeti, da bi vedno vse stopnje odločile povsem enako. To ne bi bila pravna država, kot si jo zamišljamo.
Sodstvo si bo svoj ugled gradilo in zgradilo tudi na večji odzivnosti, kadar je ta seveda možna. Če ostale vpletene strani govorijo, ima javnost občutek, da molk sodstva lahko pomeni prikrivanje določenih dejstev, čeprav so zagotovo za tišino tehtni razlogi. Tudi to je potrebno obrazložiti, če je to mogoče, kajti prav je, da izvemo zakaj se je neka, še zlasti zelo odmevna zadeva, zaključila tako in ne morda drugače. Javnost sicer išče odgovore, vendar moramo poskrbeti za to, da so potem pojasnila dana s primerno avtoriteto.
Zato vam pri vašem odgovornem delu, ki ga nihče ne podcenjuje - tisti, ki so zadovoljni ali tisti, ki niso - želim veliko uspehov pri spoprijemanju z izzivi, veliko poklicnega poguma in pozitivne energije ter nekaj elementarnega človeškega zadoščenja. Izpostavljeni ste mnogim pritiskom, mnogim dilemam, na koncu celo zelo osebnim - to lahko samo slutim, vem ne, ker vašega poklica ne opravljam, zdi pa se mi, da mora biti zelo odgovoren in da ga lahko opravljajo osebe z zelo izgrajenim moralnim kompasom, ki se lahko v takih okoliščinah velikih zadreg ali dilem znajdejo po svoji vesti, po svojem srcu in v skladu z zapisanimi zakoni in Ustavo. Želim vam, da bi bilo tega zadoščenja pri vašem delu ob otvoritvi novega sodnega leta čim več.
Foto: Nebojša Tejić/STA