Predsednik republike na osrednji regijski slovesnosti ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom: "Naj prevlada duh sodelovanja, ne delitev duha."

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je nocoj udeležil osrednje regijske slovesnosti ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Predsednik republike je imel na osrednji regijski slovesnosti, ki nosi naslov “Spominčice”, slavnostni govor.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je pred tem položil venec k spomeniku Jožefa Klekla v Črenšovcih.


Foto: Tamino Petelinšek

V nadaljevanju objavljamo besedilo slavnostnega govora predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Velja govorjena beseda!

Naj prevlada duh sodelovanja, ne delitev duha

Drage Prekmurke in Prekmurci,

Slovenke in Slovenci, doma in po vsem svetu,

spoštovane državljanke in državljani, visoki gostje, gospe in gospodje.

Pred ducat dnevi smo se, ob 150 obletnici Tabora v Ljutomeru, slovesno spomnili pomena tedanjega programa Zedinjene Slovenije za ustanovitev samostojne slovenske države. Posebej smo poudarili modrost slovenskega ljudstva, ki se je že tedaj dobro zavedalo pomena politične sloge in enotnosti za dosego tega velikopoteznega programa.

Od prvih zamisli za program Zedinjene Slovenije do ustanovitve samostojne slovenske države je minilo stoletje in pol. Pogoji za ustanovitev samostojne slovenske države so nastajali postopoma. Eden najpomembnejših je bil združevanje slovenskega ozemlja.

Tudi v tem smislu lahko praznujemo združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Skupaj z vrnitvijo Primorske k matični domovini in Maistrovo odločnostjo glede Štajerske zaokroža prelomne zgodovinske dogodke, ki so v osnovi omogočili ozemeljsko celovitost za razglasitev samostojne slovenske države.

Za vsakega od teh zgodovinskih dogodkov in za vse skupaj se dejansko izkazuje modrost o pomenu ljudske povezanosti in enotnosti. Nocoj, na predvečer državnega praznika si želim, da bi to modrost razumeli tudi za potrebe sedanjega časa.

Spoštovane gospe in gospodje,

sedanjega časa ne doživljamo kot zgodovinsko prelomnega. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in Nato se je še poglobil občutek, da slovenska politika nima velikih nalog in ciljev, ki nas bi posebej povezovali. Ta občutek je razumljiv vendar zavajajoč.

Zdi se namreč, da sta medsebojno sodelovanje in celo enotnost smiselna le, če smo neposredno ogroženi ali imamo otipljive zunanje politične in varnostne ambicije. Tedaj naj bi bili Slovenci praviloma sposobni stopiti skupaj in doseči zastavljene cilje.

Ob današnji svečanosti želim poudariti, da so zgodovinska obdobja, ko je dobrodošlo, če se posebej skrbno neguje medsebojno spoštovanje in sodelovanje. Četudi na prvi pogled pred nami ni očitnih in vidno prelomnih otipljivih prelomnih zgodovinskih dogodkov, ki bi terjali celo narodovo enotnost. Zdaj je tako obdobje.

Značilnost tega obdobja je prav povečana nepredvidljivost. Prav mogoče je, da imamo v evropskem in svetovnem merilu opravka samo z začasnimi zaskrbljujočimi pojavi, ki se bodo unesli. Ne moremo pa izključiti možnosti, da so pred nami preizkušnje, ki bodo znova terjale vso našo pozornost, izkušenost, odločnost in enotnost.

V takem položaju se moramo zavedati izrednega pomena naše državne suverenosti kot orodja našega nadaljnjega obstanka in napredka. Za Slovenijo je skoraj enakega življenjskega pomena tudi obstoj in razvoj Evropske unije, garant evropskega miru in varnosti.

Hočem reči, da smo se znašli v položaju, ki zahteva okrepljeno medsebojno politično in vsestransko sodelovanje za krepitev naše države. Krepitev demokratične države, pravne države, socialne države, kulturne države in državnosti v vseh drugih razsežnostih.

Spoštovane gospe in gospodje,

zavedam se, kako težko je te samoumevne cilje zdaj videti kot posebej važne za naš obstoj in razvoj in potemtakem kot razlog za naše okrepljeno medsebojno sodelovanje. Toda to so značilnosti našega časa. Zgolj od nas samih je odvisno ali jih bomo znali razumeti in upoštevati. Zgolj od nas je odvisno, ali bomo ta, na nek način vmesni čas, izkoristili za korak naprej ali za stopicanje na mestu.

Doma in v svetu moramo opaziti vse več splošnega malodušja, jeze in sovraštva. To so tudi sicer značilnosti tega, t. i. vmesnega časa. To od nas zahteva povečano občutljivost za medsebojno spoštovanje in sodelovanje.

Moramo opaziti, da je v razvitem svetu več znakov poslabšanega zaupanja v demokracijo, socialno tržno ekonomijo in svetovno ureditev. Ni dvoma, da vse to terja posodobitve. Toda te spremembe moramo znati doseči po demokratični in mirni poti sicer utegne biti ljudsko nezadovoljstvo plen razdiralnih politik. Povezovalna politika pa se začne z opustitvijo slehernega sovraštva in medsebojnega izključevanja.

Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da prevlada duh sodelovanja in ne delitev duhov. Vse se začne pri spoštovanju dostojanstva drugega. Potem razlike in polemike o njih niso problem, pač pa rešitev. Vsi smo različni, te razlike moramo upoštevati. Truditi pa se moramo za oblikovanje skupnosti na tistem, kar nam je skupno. Tudi in morda najprej v politiki. Ta mora dajati zgled.

Spoštovane gospe in gospodje,

v tem vmesnem času imamo torej zelo pomembno poslanstvo. Z našim ravnanjem vplivamo na to, ali se bodo nekateri zaskrbljujoči pojavi unesli, ali nam bodo ušli izpod demokratičnega nadzora. Nenazadnje govorimo o prihodnosti naših otrok.

Čeprav se zdi ta čas zdaj zgodovinsko dolgočasen, se morda prav zdaj piše dediščina za prihodnji rod. Ta čas sicer res ni prelomen in zato ne zahteva narodne in politične enotnosti. Zahteva pa trdno privrženost medsebojnemu spoštovanju in sodelovanju.

Uporabimo staro ljudsko modrost o slogi, sodelovanju in enotnosti za današnje aktualne potrebe. Če pogledamo na ta čas tako in s tega zornega kota, pa postane naša odgovornost za sedanja ravnanja zgodovinskega pomena.

Sprejmite, prosim, drage Prekmurke in Prekmurci, Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani iskrene čestitke ob jutrišnjem državnem prazniku z najboljšimi željami za našo mirno in varno sedanjost in prihodnost.



Foto: Tamino Petelinšek


Foto: Tamino Petelinšek