Predsednik Pahor je na posebni slovesnosti ob svetovnem dnevu juda in 70-letnici juda v Sloveniji vročil državni odlikovanji, ki sta ju prejeli Tina Trstenjak in Judo zveza Slovenije

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je nocoj udeležil svečanosti ob 70-letnici juda v Sloveniji. Predsednik Republike Slovenije je bil častni pokrovitelj slovesnosti in je ob tej priložnosti vročil državni odlikovanji.

Tina Trstenjak je prejela zlati red za zasluge za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem. Judo zveza Slovenije pa je ob 70-letnici delovanja prejela red za zasluge za izjemen prispevek k razvoju juda v Sloveniji in pomembne mednarodne uspehe slovenskih judoistov. Odlikovanje je v imenu Judo zveze Slovenije prejel njen predsednik Lovrencij Galuf.

Urška Žolnir Jugovar bo državno odlikovanje, zlati red za zasluge, prejela na posebni slovesnosti v Predsedniški palači, v sredo, 16. novembra 2022.

Slovesnost je potekala na svetovni dan juda.





Utemeljitvi:


Foto: Daniel Novakovič/STA

Za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in za navdih ljudem prejme Tina Trstenjak zlati red za zasluge.

Olimpijsko prvakinjo v judu v kategoriji do 63 kg Tino Trstenjak je v judo pripeljalo naključje. Zasluga gre njenima babici in dedku, ki sta živela na poti do priljubljenega judo kluba, in ko je Tina pri osmih letih prvikrat vstopila v telovadnico na Lopati, je svoje življenje zapisala temu športu.

Tina Trstenjak je članica znamenitega celjskega kluba Z'dežele Sankaku in ena najuspešnejših judoistk šole Marjana Fabjana. Prvih prijemov v judu jo je naučila Urška Žolnir, prva Slovenka z zlato olimpijsko medaljo v judu, prav kmalu pa je Tina opozorila nase na mednarodnem kadetskem turnirju olimpijskih upov, ko je leta 2005 s še ne dopolnjenimi 15 leti osvojila drugo mesto. Kot mladinka je osvojila še dve medalji na mladinskih svetovnih prvenstvih, in sicer bronasto v Bangkoku leta 2008 in prav tako bronasto v Parizu leta 2009.

Po prestopu v člansko starostno kategorijo je svoj prvi večji mednarodni uspeh dosegla z bronasto medaljo na evropskem prvenstvu leta 2013 v Budimpešti. Leto pozneje je osvojila naslov evropske podprvakinje in bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v Čeljabinsku. Nato je leta 2015 na svetovnem prvenstvu v Astani prejela zlato odličje, s katerim je Tina Trstenjak postala prva slovenska svetovna prvakinja v judu. Naslednje leto je najprej osvojila naslov evropske prvakinje v Kazanu, poleti na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru pa še zlato olimpijsko medaljo. Leto 2016 je bilo leto Tine Trstenjak, postala je slovenska športnica leta in dobila Bloudkovo nagrado za vrhunski mednarodni športni dosežek.

Njena vrhunska kariera se je v naslednjih letih nadaljevala z zlatima odličjema na evropskih prvenstvih, kjer je že drugič zapored postala prvakinja v Varšavi leta 2017 in nato še v Lizboni leta 2021. Uspešna je bila tudi na svetovnih prvenstvih, in sicer s srebrno medaljo v Budimpešti leta 2017 in z bronasto medaljo v Bakuju leta 2018.

Med zadnjimi izjemnimi dosežki je srebrna kolajna z olimpijskih iger v Tokiu leta 2020. Tina Trstenjak se je že drugič zapored uvrstila v olimpijski finale, kar je odličen uspeh, vendar je bila ta uvrstitev začetek drame, ob kateri smo bili v domovini zelo na trnih. V boju je francoska tekmovalka Tino premagala šele v podaljšku, nato pa sta se tekmici, ki sta sicer prijateljici, iskreno objeli in si čestitali tako čustveno in spoštljivo, da je posnetek njunega objema obšel svet. Ta objem je bil zmaga prijateljstva in športne tekmovalnosti, pa tudi zmaga moči juda.

Republika Slovenija se vrhunski športnici Tini Trstenjak za izjemne dosežke v judu, za uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in za navdih ljudem zahvaljuje z državnim odlikovanjem.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Za izjemni prispevek k razvoju juda v Sloveniji in za pomembne mednarodne uspehe slovenskih judoistov prejme Judo zveza Slovenije red za zasluge.

Judo je v Sloveniji med najbolj priljubljenimi športi: ljudem prinaša veselje, jih navdaja s ponosom in navdihuje z življenjskimi zgodbami njegovih športnih junakov in junakinj.

Judo ni le borilna veščina, ni samo šport z uporabo tehnik za obvladovanje nasprotnikove moči. Judo je sistem obvladovanja lastnega telesa in še bolj lastnega duha, volje, moči. Tudi v svetu je judo danes poleg nogometa in atletike med najbolj razširjenimi športi.

Začetek organizirane vadbe juda v Sloveniji sega v leto 1952, ko je nekaj študentov ustanovilo prvi judo klub in se pridružilo društvu Olimpija, ki je bilo del Težkoatletske zveze Slovenije (TAZS). Tečaje so vodili priznani judoisti iz tujine in napredek je bil bliskovit – že leta 1957 je bila v Ljubljani ustanovljena Judo zveza Slovenije. Danes je v njej 75 klubov z več kakor 5000 judoistkami in judoisti. Judo je šport, ki ga lahko trenira vsakdo, ne glede spol ali starost, prav tako pa se v njem v okviru inkluzivnega juda lahko udejstvujejo tudi najranljivejše skupine.

V sedmih desetletjih je iz teh začetkov Judo zveza Slovenije zrasla v eno najuspešnejših športnih zvez pri nas, saj je judo najuspešnejši slovenski olimpijski šport na poletnih olimpijskih igrah. Slovenske judoistke in judoisti zanesljivo osvajajo odličja na vseh evropskih in svetovnih tekmovanjih, dosežki slovenskih svetovnih in olimpijskih prvakov so skoraj neprekinjeni od Stanka Topolčnika, ki je osvojil tretje mesto na evropskem prvenstvu leta 1969 v Ostendeju, do Tine Trstenjak in njene srebrne kolajne na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2020.

Prvo olimpijsko medaljo je za Slovenijo osvojila Urška Žolnir leta 2004, ko je bila v Atenah bronasta (tretja). Za njo sta medalji na olimpijskih igrah dobili še Lucija Polavder, in sicer bronasto v Pekingu leta 2008, štiri leta pozneje pa znova Urška Žolnir, ki je v Londonu leta 2012 prejela zlato odličje. Do danes ima slovenski judo v članski konkurenci šest olimpijskih medalj, ob teh pa še 14 medalj na svetovnih in 49 na evropskih prvenstvih.

Ob vrhunskih uspehih pa judo v Sloveniji ostaja šport, s katerim se lahko vsakdo poistoveti. Njegovi zmagovalci in zmagovalke ljudem sežejo do srca, ko pokažejo vztrajnost, potrpežljivost, trdo delo, skromnost, nepopustljivost in odrekanje. Z nezaigrano iskrenostjo se zmorejo dvigniti iz porazov in se s pristno človečnostjo veselijo zmag. Posebno poglavje uspehov slovenskega juda so njegovi trenerji, med katerimi je Marjan Fabjan sinonim za ustvarjanje zmagovalcev.

Republika Slovenija se Judo zvezi Slovenije ob njeni 70-letnici z visokim državnim odlikovanjem zahvaljuje za izjemni prispevek k razvoju juda v Sloveniji in za pomembne mednarodne uspehe slovenskih judoistk in judoistov.