SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik republike na simpoziju Zelena prihodnost v Šentjerneju: “Oblikovanje zelene prihodnosti je zgodovinska nujnost”

Šentjernej, 26. 6. 2021 | sporočila za javnost

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil simpozija Zelena prihodnost, ki so ga pripravili v Šentjerneju. Predsednik republike je imel na simpoziju govor. Zbrane sta nagovorila tudi Lojze Peterle, predsednik prve slovenske vlade, in Alain Lamassoure, vidni francoski politik naklonjen slovenski osamosvojitvi.

Predsednik republike je v nagovoru spomnil na svoj slavnostni nagovor na včerajšnji državni proslavi ob 30. obletnici slovenske državnosti, v katerem je izpostavil, da je sedaj najboljši in najbolj primeren čas, da oblikujemo soglasje o zelenem in digitalnem, socialno in gospodarsko trajnostnem razvoju Slovenije za naslednjih 30 let. Dejal je, da smo pred tridesetimi leti Slovenci s prvim soglasjem dosegli osamosvojitev, z drugim pred skoraj dvajsetimi vstop Slovenije v Evropsko unijo in NATO, sedaj pa je čas za oblikovanje tretjega razvojnega soglasja - o zeleni prihodnosti Slovenije in Evropske unije. 

Predsednik Pahor ocenjuje, da bo potrebno veliko dela, zlasti povezovanja in sodelovanja, saj takšno soglasje ne pride čez noč, a gre po njegovem mnenju za zgodovinsko nujnost, ki bo pripeljala do paradigmatskih sprememb in premikov.

"Zeleni evropski dogovor je izjemna priložnost, imenitno bo, če jo bo Slovenija znala izkoristiti in bo v ospredju držav, ki si bodo prizadevale za uveljavitev okoljskih ciljev. Le tako bomo ohranjali našo deželo lepo in uveljavili primerjalne prednosti, ki jih spričo naravnih danosti ima," je dejal predsednik republike.

V nadaljevanju nagovora je spomnil na svarila dr. Lučke Kajfež Bogataj, slovenske klimatologije in članice prve sestave njegovega Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko, da bomo morali cilje, ki jih naslavlja Pariški sporazum, uveljaviti bistveno pred letom 2050, v resnici kar v tem desetletju do leta 2030. V nasprotnem, bomo morali zmanjševati naše potrebe po energiji in uvajati stroge ukrepe, ki jih nekateri napovedujejo kot t.i. “climate lockdown”. Spričo tega je povabil vse, da v prihodnjih letih organizirano spremenimo svoje potrošniške in druge navade, odločevalce pa je pozval, da trenutnih okoliščin ne podcenjujejo in pravočasno ukrepajo. 

Predsednik republike na simpoziju Zelena prihodnost v Šentjerneju
Foto: Anže Malovrh / STA