Predsednik Pahor je imel govor na žalni seji ob smrti Borisa Pahorja v Narodnem domu v Trstu
Trst, 1. 6. 2022 | sporočila za javnost, govori
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil žalne seje ob smrti Borisa Pahorja v Narodnem domu v Trstu. Predsednik Pahor je imel na žalni seji govor.
Foto: Nebojša Tejić/STA
V nadaljevanju je besedilo govora predsednika Republike Slovenije. Velja govorjena beseda
Ko se je v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja razcvetela slovenska politična pomlad, je bilo vse, od vrednot do ustaljenih praks, podvrženo velikim spremembam.
Glede demokratičnih sprememb, ki so naposled omogočile ustanovitev samostojne države, Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki.
Z zgodovinske perspektive se zdi, kot bi bili tedaj na to pripravljeni.
Nekaj od tega je prav gotovo res.
Spontanost, nepredvidljivost in avtentičnost prelomnih dogodkov je utemeljevalo in sidralo nekaj zgodovinsko reflektiranih izkušenj in močnih, izstopajočih osebnosti.
Spremembam so dajale zagon in jih spodbujale ter jih hkrati razsodno premišljevale in vrednostno utemeljevale.
Ena od takih redkih dragocenih osebnosti za tedanje narodno prebujanje je bil Boris Pahor.
Nikoli, tudi ne tedaj, ni silil v ospredje, vendar je bil vseskozi tam.
Boris Pahor je poosebljal slovensko nacionalno izkušnjo vsega 20. stoletja.
Naj so udarci usode še tako močno, kot nevihta, bičali svetilnik v zalivu, tam je bil in je svetil.
Boris Pahor, ta trmasta in premočrtna osebnost z jasno izdelanim moralnim kompasom, človek, ki je poosebljal upor zoper vse tri totalitarizme in buditelj, ki je verjel in živel resnico in pravico, se je prav v tistih prelomnih časih in prav zaradi teh značajskih in vrednostnih kreposti znašel v slovenski kolektivni zavesti kot njeno moralno sidrišče.
Čeprav v razlagi procesov in dogodkov, ki so naposled privedli do ustanovitve samostojne slovenske države, ne bomo pogosto naleteli na omembo Borisa Pahorja, je bil s svojo karizmatično osebnostjo kot njena vest.
Vseskozi je bil tam, praviloma neviden, toda na svoj lasten način zelo vpliven.
Demokraciji, svobodi, nacionalni in osebni ter pluralizmu, političnemu in mnenjskemu, je posvečal skozi literaturo in siceršnje javno delovanje osrednjo pozornost.
Toda njegova izjemnost glede teh tem je bila v njegovi verodostojnosti, avtentičnosti in iskrenosti.
Njegovi upornost in žilavost, s katerima se je izklesal skozi težke življenjske preizkušnje, sta ga kvalificirali kot živo legendo, kot poosebljenost teh vrednot.
Od tod njegova zgodovinska pomembnost za naš nacionalni obstanek in razvoj.
Morda je bil tudi zaradi njega slovenski politični narodni preporod tako evropski od vsega začetka.
Boris Pahor, predan in zaveden Slovenec, se je kot tak odpiral evropskemu prostoru, ga nagovarjal in bil slišan in uslišan.
S tega vidika je znal biti precej tečen sogovornik.
Če ste mu hoteli laskati s slovenstvom, je opozoril na kontekst Evrope, če ste se mu hoteli prikupiti z evropejstvom, vas je opomnil na nenadomestljivost nacionalne identitete.
Če ste hoteli kritizirati pomanjkljivosti demokracije, je strogo opomnil na nevarnost avtokracij in diktatur.
Vse je bilo podvrženo kritičnemu premisleku.
Zanj nič ni bilo absolutnega, morda, kot pravijo, samo ljubezen.
Pravzaprav ne vem, kako je zares doživljal vrnitev Narodnega doma Slovencem.
Zdi se mi, da bi mu moralo to pomeniti eno veliko osebno zadoščenje.
To je bila res velika reč, tudi v stvarnem smislu.
Toda kolikor sem osebno poznal Borisa Pahorja, si dovolim reči, da mu je v simbolnem smislu tistega dne pomenila Bazovica enako veliko.
Vročitev državnih odlikovanj, ki sva mu ju vročila z italijanskim predsednikom in prijateljem Mattarello, in do česar je imel sprva zadržke, je naposled pospremil z naslednjimi besedami:
»Odlikovanji posvečam vsem mrtvim, vsem, o katerih sem pisal, začenši z Lojzetom Bratužem in štirimi bazoviškimi junaki, ki se jim bo 13. julija poklonil tudi predsednik italijanske države.«
Draga družina Pahor, žalni zbor, dragi Boris Pahor.
Skupaj z vsemi generacijami Slovencev, v domovini, tu v zamejstvu in povsod po svetu, na katerih ramenih stojimo, se Vas sedaj spominjamo, Vam posvečamo izraze našega najbolj iskrenega občudovanja in hvaležnosti in se poklanjamo Vašemu zgodovinskemu pomenu za naš narodni obstoj in razvoj.
Hvala, Boris Pahor.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Foto: Nebojša Tejić/STA