Predsednik Pahor na vrhu pobude Tri morja v Rigi pozval navzoče predsednike držav EU, da naj njihove države na Evropskem svetu podprejo pobudo, da BiH pridobi status kandidatke. Pobudo je izrecno podprl tudi poljski predsednik Duda na uradni novinarski konferenci po zasedanju.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se na povabilo predsednika Republike Latvije Egilsa Levitsa udeležuje vrha pobude Tri morja, ki je tokrat potekal v Rigi.

Predsednik Pahor se je danes udeležil uradne otvoritve vrha pobude Tri morja in nastopil na predsedniškem panelu.

V razpravi je predsednik Pahor dejal, da je pobuda na dobri poti k uresničevanju svojega strateškega cilja - boljše povezave med severom in jugom vzhodnega dela Evropske unije. Ob tem je poudaril, da bi morali izboljšati tudi medsebojno povezanost z zahodom EU ter z njenim vzhodnim in jugovzhodnim sosedstvom je še dodal. Pozdravil je delovanje Sklada Tri morja in se zavzel za okolju prijazne infrastrukturne projekte.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Osrednjo pozornost je bila letos posvečena vojni v Ukrajini in načinom sodelovanja s to državo. Prisotne voditelje je po virtualni povezavi nagovoril ukrajinski predsednik Zelenski. Nekaj pozornosti so predsedniki sodelujočih držav posvetili evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana in položaju regije v sodobni evropski politični in varnostni arhitekturi.

Predsednik Pahor je ob tem znova poudaril pomen čimprejšnje širitve Evropske unije na države Zahodnega Balkana. Na predsedniškem panelu je podrobneje predstavil vsebino pisma, ki ga je v petek poslal predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu in se v njem zavzel, da bi se Bosni in Hercegovini dodelil status kandidatke za članstvo v Evropski uniji brez pogojev. Predsednik je predlagal, da to odločitev sprejme Evropski svet, ki bo zasedal ta teden. Predsednik Pahor je prepričan, da bi status kandidatke okrepil proevropske sile v Bosni in Hercegovini in pospešil dinamiko notranjega prilagajanja evropskim normam. Nekateri voditelji držav so predlog izrecno podprli, nihče mu ni odkrito nasprotoval, kar vliva upanje, da bi se morda do konca tedna oblikovalo potrebno soglasje za njegov sprejem.

Na uradni novinarski konferenci po srečanju voditeljev je poljski predsednik Andrzej Duda spregovoril o predlogu predsednika Pahorja in ga izrecno podprl.

Po koncu plenarnega zasedanja so predsedniki sprejeli skupno deklaracijo, v katero so med drugim zapisali tudi odločitev, da Ukrajino povabijo k partnerstu pobude Tri morja.

Predsednik Pahor je ob robu udeležbe na vrhu pobude Tri morja opravil več kratkih srečanj. Bilateralno se je predsednik republike prvič sestal z novo predsednico Republike Madžarske Katalin Novák. Uvodoma je slovenski predsednik predsednici Novák čestital za izvolitev in ji zaželel veliko uspeha pri njenih prihodnjih prizadevanjih. Predsednika sta v pogovoru potrdila prijateljske odnose, ob čimer je predsednik Pahor poudaril, da je prepričan, da bosta Slovenija in Madžarska nadaljevali z rednim in konstruktivnim dialogom. Predsednik Pahor je v luči dobrososedskih odnosov predsednico Novák povabil, da obišče Slovenijo, kar je z veseljem sprejela in potrdila, da pride že naslednji mesec.

Pobuda Tri morja je forum 12 držav članic Evropske unije, ki so geografsko umeščene v srednji in vzhodni Evropi med Jadranskim, Baltskim in Črnim morjem – to so Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Stalne partnerice pobude so ZDA, Nemčija in Evropska komisija.

Srečanja pobude, ki je bila prvič predstavljena ob robu zasedanja Organizacije združenih narodov septembra 2015 v New Yorku, so doslej na ravni predsednikov držav potekala avgusta 2016 v Dubrovniku, julija 2017 v Varšavi, septembra 2018 v Bukarešti, junija 2019 v Ljubljani in na Brdu pri Kranju, oktobra 2020 virtualno v Talinu in julija 2021 v Sofiji. Predsednik Pahor se je udeležil vseh naštetih srečanj.


Foto: Daniel Novakovič/STA