Predsednik republike na slovesnosti s podelitvijo priznanj najboljšim v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna

Predsednik republike Borut Pahor se je udeležil slovesnosti s podelitvijo priznanj najboljšim v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna, kjer je zbrane nagovoril in čestital nagrajencem za njihove presežke na področju turizma. Predsednik republike je častni pokrovitelj tega projekta.


V nadaljevanju objavljamo govor predsednika republike Boruta Pahorja. Velja govorjena beseda.
Portorož, 14. oktober 2014


Zelo sem vam hvaležen, da lahko prisostvujem nocojšnji prireditvi. Toliko bolj, ker lahko po tej poti izrečem čestitke nagrajencem za njihove presežke na področju turizma. Sprejmite, prosim, izraze mojega iskrenega občudovanja. Vaše delo upravičeno zasluži pozornost in priznanje širše javnosti.

Za turizem v Sloveniji bi lahko rekli, da je sicer uspešen, toda to je skoraj nič v primerjavi s tem, kar bi lahko zares bil. Hočem reči, da smo lahko z nekaterimi kazalniki razvoja turizma zadovoljni, vendar nam drugi glede tega kažejo na velike neizkoriščene možnosti. Poleg tega menim, da sedanji turistični rezultati niso doseženi zlasti zaradi ukrepanja države, temveč kljub temu.

Po deležu turizma v bruto domačem proizvodu je Slovenija primerljiva z ostalimi turistično razvitimi državami. Posredno in neposredno ustvari trinajst procentov njegovega letnega obsega. Celo v času najbolj surove gospodarske recesije turizem ni utrpel velike prizadetosti. V tem času celo beleži nekatere rekordne rezultate. Zaradi vsega tega se prehitro zdi, da ima Slovenija oblikovano soglasje o turistični politiki države in jo uspešno uveljavlja.

Moje mnenje je nekoliko drugačno. Kljub iskrenim poskusom, da bi na ravni državne politike formulirali horizontalno praktično in strukturno ukrepanje v prid razvoja turizma kot gospodarske dejavnosti in Slovenije kot turistične destinacije, je država s svojo premajhno odzivnostjo šibek člen. Pozdravljam napovedi nove vlade, da bo temu posvetila ustrezno pozornost. Toda roko na srce so bile to bolj ali manj napovedi vseh vlad, izkupiček pa je bil in je, kot rečeno, bistveno manjši od možnosti, ki jih imamo.

Ko govorim o horizontalnem ukrepanju države na področju turizma, mislim v prvi vrsti na tiste zakonodajne in druge pogoje, ki omogočajo njegovo večjo konkurenčnost. Govorim o trgu dela, o pogojih za tuje investicije, o davčni politiki, o reguliranju vizumske politike in tako naprej. Prav je, da se država osredotoča na promocijo turizma, vendar je to samo en, celo manjši segment spodbujanja te gospodarske dejavnosti.

Na podlagi vseh mojih dosedanjih izkušenj v zakonodajni in izvršni oblasti tvegam oceno, da potrebujemo moderno strategijo razvoja turizma, v kateri bodo v razumno dolgem, predvidljivem in obvladljivem času določeni cilji turistične politike in njeni nosilci. Važno je, da je piramida odgovornosti za izvedbo dogovorjenih načrtov jasna in pregledna. Enako pomembno je, da se za izvajanje ciljev turistične politike namenjajo dogovorjeno visoki fiskalni stimulusi. Menim, da je do take moderne in praktične strategije mogoče priti relativno kmalu, če se bo okrepilo politično strinjanje o njeni potrebnosti. Osebno si bom za to zelo prizadeval.

Slovenija je kot ustvarjena za uveljavitev trajnostnega razvoja. Turizem bi bil glede na naravne danosti lahko paradni konj. To je tako rekoč zgodovinska priložnost. Turizem kot gospodarsko panogo in način življenja bi lahko v Sloveniji v svoji najbolj odločni podobi zasnovali in razvijali tako, da bi ohranjali lepoto naše dežele in hkrati ustvarjali možnost za dvig kvalitete življenja njenih ljudi. V tem smislu je turizem v Sloveniji kot panoga skoraj brez primerljivih tekmecev. Zato bi bilo neodgovorno, da je njegov razvoj bolj ali manj stvar izjemne iniciativnosti posameznikov in ne tudi dolžne skrbi in finančne podpore države.


Foto: STA/Stanko Gruden