SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Srečanje predsednika republike, predsednika državnega zbora, predsednika vlade in predsednika državnega sveta

Ljubljana, 8. 12. 2015 | sporočila za javnost, izjave

Na povabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja so se danes sestali predsednik republike, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Milan Brglez, predsednik Vlade Republike Slovenije Miro Cerar in predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Mitja Bervar.

Štirje predsedniki so po srečanju podali izjavo za javnost.

Srečanje štirih predsednikov v Predsedniški palači
Foto: STA



Delovni zapis izjave predsednika republike Boruta Pahorja po srečanju štirih predsednikov:

Dober dan in dobrodošli na tiskovni konferenci, na izjavi predsednikov po drugem srečanju. Lansko leto smo se predsedniki države, vlade, državnega zbora in državnega zbora srečali prvič. Takrat smo menili, da je ob začetku nove vlade, glede na izkušnje, po potrebi, po sodelovanju, ne nazadnje tudi med institucijami politične države, dobro, da vsaj izmenjamo mnenja, mogoče kakšna tudi uskladimo. To se je lansko leto zgodilo in nekaj stvari se je tudi zavoljo sestanka zgodilo. Bilo je nekaj simbolnih in stvarnih dejanj, bila je sprejeta strategija in deklaracija o zunanji politiki, bil je sprejet fiskalni zakon. Mislim, da smo na primeren način praznovali 25. obletnico prvih demokratičnih volitev, tako da se je v bistvu čez leto dni pokazalo, da je koristno, če se štirje predstavniki štirih ustanov politične države enkrat letno sestanemo na pogovoru, ki je posvetovalne narave, izmenjamo stališča in kolikor je mogoče, kakšne stvari tudi uskladimo. Namen srečanja je, da se pogovorimo o zadevah države, kjer bi sodelovanje teh institucij koristno pripomoglo k njihovemu uspešnejšemu reševanju. V ospredju pogovora danes je bila varnost, iz razumljivih razlogov. Slovenija je varna država, potrebni so ukrepi, da tako tudi ostane. Dejstvo je, da smo, zlasti v mednarodnem prostoru, priče novim varnostnim tveganjem, to pa po našem mnenju kliče po potrebi, da se oceni ustreznost pripravljenosti ustanov, ki skrbijo za varnost države in se po potrebi predlaga njihovo modernizacijo, ki bo ustrezala izzivom aktualnih varnostnih tveganj v mednarodnem okolju. Pri tem naj povem moje osebno mnenje, ko pravim, da je Slovenija varna država in ko menim, da imamo velike možnosti, kolikor je v naši moči, da tako tudi ostane. Da je najbolj pomembno za varnost države v najširšem pomenu te besede gospodarsko okrevanje. Če bo Slovenija gospodarsko okrevala in če bo to vodilo v potrebne socialne kohezije, je to glede na sedanje izzive varnostne narave, s katerimi se mi soočamo, za našo varnost to najbolj koristno. V ožjem pomenu besede pa se seveda srečujemo z nekaterimi novimi okoliščinami, geopolitičnimi in drugimi, ki terjajo premislek o tem ali policija, vojska, obveščevalne službe, take kot so, danes najbolj ustrezajo tem izzivom, ali pa so potrebne kakšne posodobitve in modernizacija. Potrebno je izdelat neko oceno in potem sprejemat neke razsodne, preudarne odločitve, da bi se načelno ta varnost države, ki smo ji priča v teh nekoliko bolj zapletenih mednarodnih varnostnih okoliščinah še okrepila. Pogovarjali smo se o razmerah v EU in položaju Slovenije v njej, ker je popolnoma jasno, tudi v luči praznovanja 25. obletnice naše države, da je za uspešen razvoj Slovenije, tako kot si ga predstavlja velika večina naših ljudi, bistveno, da EU uspe v svojem projektu. To ni samo projekt miru in varnosti, ampak je tudi projekt blaginje. Gotovo je, da se EU po finančni in gospodarski krizi zdaj sooča tudi z drugimi krizami in je kdaj manj učinkovita, kot bi si glede odgovora na to vprašanja želeli, kar lahko v naslednjem letu, v naslednjem obdobju sproži tudi vprašanja razvrščanja držav znotraj EU v skupine tistih, ki so med seboj bolj povezane. Za Slovenijo je bistven interes, je državni interes prve kategorije, da Slovenija ostane v najbolj povezanem delu EU. Vsa naša premišljanja, vsa naše odločitve o gospodarskem, socialnem, evropskem, zunanjepolitičnem smislu, morajo biti premišljene skozi ta državni interes. Za Slovenijo je pomembno, da ostane in okrepi svoj položaj v najbolj povezanem delu EU. Kar se tiče begunske krize, smo menili, da glede na to, da smo soočeni z odsotnostjo skupne EU politike in da se slovenske oblasti relativno uspešno naslovile ta problem, ne brez težav, vendar zadovoljivo. S tem, da vemo, da tega problema ni konec, ne samo, da na vidiku še ni ene zelo enotne evropske politike, ki bi reševala tudi naše težave, ampak smo še vedno v položaju, ko moramo sami sprejemati nekatere ukrepe, zato da ta problem rešujemo humano in uspešno. V tem smislu smo menili, da je za pomembne odločitve, ki zadevajo reševanje begunske krize pomembno, da dobijo podporo v državnem zboru. Kar se tiče okrevanja gospodarstva, o tem bo izčrpneje govoril predsednik vlade, naj samo spomnim na mojo uvodno misel: »Za varnost države v najširšem pomenu besede, je najpomembnejše okrevanje gospodarstva. Če bo gospodarstvo okrevalo z še višjo stopnjo gospodarske rasti in če se bodo izboljševali vsi drugi gospodarski kazalci, vključno s povečano socialno kohezivnostjo, bo to najbolj soliden temelj za varnost te države in se bo tudi veliko lažje odzvala na nova varnostna tveganja v mednarodnem okolju. Ocenili smo, da je leto 2016 čas, ko je Slovenija politično stabilna država, čas, ko se bo vlada potrudila po svojih močeh, da bi z nekaterimi reformami, prilagoditvami, strukturnimi in drugimi izkoristila ta čas za to, da bi se tukaj ta modernizacija družbe in države opravila. Pogovarjali smo se o 25. obletnici odločitve za samostojnost države in prihodnje leto bo 25. obletnica razglasitve države. Vsi skupaj smo menili, da je to priložnost, da se Slovenci, vsi državljani in državljanke zavemo, da smo se pred četrt stoletja znašli v položaju, ki je bil za našo narodno usodo nezavidljiv, vendar pa smo ne glede na velikanske politične razlike, ki so tedaj vladale v slovenskem političnem prostoru zmogli ob sodelovanju priti do potrebne politične enotnosti, da smo spremembe v tistem času obrnili v prid naših nacionalnih interesov. In končujem s stališčem, z oceno, kaj je moja naloga, kot predsednika republike, ki ima glede formalnih pooblastil pravzaprav teh pooblastil zelo malo, zlasti v primerjavi z mojimi kolegi. Moja naloga je bila, temu sem bil zavezan doslej, in bo ostala zlasti zaradi nekaterih novih okoliščin, ki sem jih omenil v uvodu. Da si prizadevam za to, da bi bilo sodelovanja in zaupanja čim več. Ne samo v slovenski politiki, čeprav predvsem v slovenski politiki in ne vselej samo med opozicijo in koalicijo, ampak tudi med institucijami politične države. Priča takemu naporu smo bili tudi danes. Mi ne vemo, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, mi samo zelo upamo in si bomo prizadevali za to, da bo EU trdnejša, da bo NATO ponujal dodatno garancijo varnosti Slovenije. Mi samo upamo in bomo delali vse za to, da bo Slovenija gospodarsko krepkejša, socialno bolj povezana in da bomo imeli varno perspektivo. Toda, če bi se zgodilo karkoli proti naši volji in mimo naših želja in bi terjalo v nekem zgodovinskem trenutku ponovno enotnost Slovencev kot naroda in državljank in državljanov, kot državne skupnosti, potem se moramo vsi, to je pa predvsem moja naloga, truditi za to, da ohranjamo kondicijo za te potrebe. Ni nujno, da se glede vseh stvari strinjamo. Mi smo demokratična družba in med nami so razlike. Pri nekaterih razlikah bo tudi ostalo. Ampak ne glede na te razlike, ali pa prav zaradi njih, se moramo truditi, da med nami obstoji, prvič, medsebojno spoštovanje, potrebno zaupanje in zlasti sodelovanje. Vse to troje je pomembno za to, da če bi se, kot pravim, proti našim željam in proti našim pričakovanjem v prihodnosti zgodilo karkoli podobnega, kot se je pred petindvajsetimi leti, za usodo našega naroda, moramo biti takrat v politični in siceršnji kondiciji, da stopimo skupaj, ugotovimo, kaj je naš nacionalni interes in ga tudi uveljavimo.