Predsednik republike Borut Pahor je slavnostno odprl 47. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti

Govor predsednika republike Boruta Pahorja v celoti:

Konec prihodnjega tedna bo Slovenija dobila novo vlado. Za razliko od kar treh pred njo bo to po dolgem času prva vlada, ki začenja svoj mandat v času gospodarske konjunkture. To povečuje pričakovanje, da bo naša država in družba v naslednjih letih vsesplošno okrevala in napredovala. Možnosti vsekakor so. Pasti pa tudi. Toda za razliko od let, ki so za nami, je v času pred nami veliko več odvisno od nas samih. Gre za odgovornost, ki jo moramo skoraj v celoti prevzeti nase in za priložnost, ki je preprosto ne smemo zapraviti.

Imamo razloge za previden optimizem. Optimizem zato, ker dva najpomembnejša makroekonomska kazalnika kažeta, da se je kriza v Sloveniji statistično končala. Gospodarska aktivnost se je v prvem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za dva in pol procenta in je že tretje četrtletje zapored pozitivna. Temu pa je končno sledila tudi povečana rast zaposlovanja.

Previdnost pa je potrebna zato, ker smo, prvič, še vedno soočeni z velikim problemom zadolženosti podjetij in njihovega počasnega prestrukturiranja, drugič, ker banke še vedno vodijo zelo konzervativno posojilno politiko in tretjič, ker je strošek države v širšem pomenu v narodnem dohodku še vedno bistveno previsok in dodatno poslabšuje konkurenčnost našega gospodarstva.

Previdnosti v optimizmu pa si nikakor ne smemo razložiti tako, da je mogoče ali celo potrebno oklevati s strukturnimi reformami. Prav nasprotno. Od njihove uveljavitve je v bistveni meri optimizem utemeljen ali pa ni. Ne nazadnje imamo s tem izkušnjo. V enakem obdobju leta 2010 smo po dramatičnem padcu bruto domačega proizvoda leto prej zabeležili letno gospodarsko aktivnost, ki je tistega leta dosegla zavidljivih 1,3%. Toda zaradi neuspeha pri uveljavitvi strukturnih reform v letu 2011 se je Slovenija vrnila v obdobje gospodarske recesije.

Slovenija ima neke vrste popravni izpit, pri čemer zdaj precej natančno ve, zaradi česa ni uspela že v prvem poskusu. Ta popravni izpit opravlja v bistveno izboljšanih okoliščinah in z novo vlado, ki ima polno legitimnost ter krepko podporo v javnem mnenju. Zato smemo oceniti, da je možnost za uspeh realna. V izdatni meri je to odvisno od sposobnosti vlade, toda ne samo in izključno od nje. Zdaj se znova ponuja velika priložnost, da vsi deležniki, ki razpolagamo s politično, gospodarsko ali družbeno močjo, opredelimo in okrepimo družbeno soglasje po novem razvojnem zagonu. Vključno z vami, obrtniki in podjetniki.

Za ilustracijo realnih možnosti, ki jih imamo za nov gospodarski razvoj, še enkrat opozarjam na nekaj podobnosti in razlik med okrevanjem leta 2010 in letošnjim. V obeh primerih je bil izvoz najpomembnejši dejavnik gospodarske rasti. Ker je v veliki meri odvisen od gospodarske aktivnosti naših najpomembnejših trgovinskih partneric, je zato hkrati tudi največje tveganje za prihodnje trende, ki so izven naših moči. Soočeni smo z napovedmi o ohlajanju nemškega in skandinavskega gospodarstva, stagnaciji francoskega in recesiji pri naših italijanskih partnerjih. Če bi se ti trendi nadaljevali, bi lahko ob zastoju rasti v azijskih gospodarstvih zamajali sicer dobre obete na ravni celotne Evropske unije.

Tako kot sredi leta 2010 smo tudi v prvi polovici letošnjega leta glede okrevanja evro območja in gospodarskega prostora Evropske unije priče manjši rasti in oživljanja evropskih trgov od pričakovanj. Takrat je bila sicer vrnitev recesije finančne narave, zdaj pa je v večji meri bolj strukturne, kar tudi ni posebna tolažba. Seveda smo nad deležem izvoza v bruto domačem proizvodu upravičeno zadovoljni, vendar se moramo hkrati zavedati njegovih omejenosti.

Pred par leti sta k vnovični recesiji v naši državi poleg krize evra največ prispevali zmanjšanje zasebne potrošnje in dolgotrajna šibkost na področju naložb. S to nevarnostjo se danes soočamo skoraj v enaki meri. Z ustanovitvijo Družbe za upravljanje terjatev bank, močno dokapitalizacijo bank in pospeškom privatizacije ter odpiranja za nove naložbe pa vendarle odpravljamo nekaj pomembnih razlogov, ki so nas pred leti pahnili nazaj v gospodarsko recesijo.

V procesu uravnoteženja javnih financ se bo tudi zdaj gotovo nadaljevala polemika o ustreznem razmerju med varčevalnimi ukrepi in fiskalnimi spodbudami za okrepitev rasti. Glede tega smo se lahko doslej iz domače in mednarodne izkušnje naučili, da ni mogoče ohranjati javne porabe in krepiti domačega povpraševanja z zadolževanjem, če hkrati ne uveljavljamo strukturnih reform, ki tudi v javnem sektorju zagotavljajo gospodarnost in učinkovitost. Zadolževanje je primerno, če ni namenjeno ohranjanju socialne države, pač pa krepitvi inovacij, naložb in fiskalnih spodbud za konkurenčnost in gospodarsko rast.

Spričo vseh teh spoznanj imamo realne možnosti, da ob potrebni politični volji moderniziramo Slovenijo tako, da bo globalno konkurenčna in socialno povezana. V zadnjem času pogosto slišim, da vrača izvolitev nove vlade v Slovenijo potrebno politično stabilnost. To je res, vendar to ne zadostuje. Politična stabilnost ni sama sebi namen. Pomembna je šele v primeru, da se jo izkoristi za uveljavljanje strukturnih reform.

Glede te protislovnosti med nujnostjo reform in politično nepopularnostjo vlad je prva leta krize prevladovalo splošno prepričanje, da se reforme in politična podpora ljudi izključujeta. Tudi glede tega se bomo morda prav v tem mandatu naučili, kako je mogoče in celo neizogibno, da gre uveljavljanje strukturnih sprememb z roko v roki s potrebno politično podporo med ljudmi. Pogoj za to je, da zna vlada jasno povedati, za kaj si prizadeva, biti pa mora sposobna tudi poslušati ljudi in njihova stališča in občutke pri svojih ravnanjih upoštevati.

Slovenija ima realno možnost, da se razvije v napredno državo 21. stoletja. Najpomembnejši pogoj za to je naša sposobnost za strukturne prilagoditve gospodarskim, tehnološkim in drugim spremembam v modernem svetu. Kot majhno nacijo in državo nas v bistvu ogroža zapiranje in bežanje pred temi spremembami, ne pa odprtost v svet in dovzetnost zanje.

Še enkrat smo na prelomni točki. Imamo pa tokrat nekaj pomembnih novih pozitivnih okoliščin in ob tem naših spoznanj iz preteklih napak. Če bomo pametni, pogumni in dovolj složni, zdaj končno lahko obrnemo stvari v pravo smer. Sčasoma se bo znova dvignil življenjski standard ljudi, okrepilo se bo naše zaupanje v pravne in politične ustanove države in vrnilo se bo spodbudno, optimistično razpoloženje.

Foto: Daniel Novakovič/STA