Predsednik Pahor ob prihajajočem dnevu OZN: »Slovenija je močno zavezana multilateralizmu in vlogi OZN v pravni in politični arhitekturi sodobnega sveta«
Slovenj Gradec, 22. 10. 2021 | sporočila za javnost, govori
Predsednik Republike Slovenije se je danes udeležil osrednje slovesnosti ob minulem jubileju, 75-letnici Organizacije združenih narodov, in prihajajoči 30-letnici članstva Republike Slovenije v OZN. Predsednik republike je bil na slovesnosti slovesnosti slavnostni govornik.
Foto: Nebojša Tejić/STA
V nadaljevanju je besedilo govora predsednika republike. Velja govorjena beseda!
Iskreno se zahvaljujem mestu Slovenj Gradec, glasniku miru, za dolgoletno in prepričljivo privrženost temeljnim načelom in vrednotam Organizacije združenih narodov.
V nedeljo obeležujemo mednarodni dan Organizacije združenih narodov, zato je lepo in prav, da mu posvetimo pozornost. Slovenj Gradec, mesto glasnik miru, je za to praznično priložnost posebej poklicano in najbolj primerno mesto.
V čast mi je, da sem nocoj z vami in da lahko uvodoma prispevam nekaj poudarkov.
Prvič. Organizacija združeni narodov je še vedno in morda vedno bolj odločilnega in osrednjega pomena za sodobno multilateralno ureditev sveta. Njegova temeljna načela, ki so izšla iz spoznanj grozot druge svetovne vojne, so še vedno popolnoma aktualna.
Tudi organizacija je še vedno dovolj moderna, da ponuja prostor mednarodnega dialoga in urejanja perečih vprašanj po mirni poti.
Drugič. Aktualni mednarodni odnosi dodobra prevprašujejo potrebno sodobnost in učinkovitost obstoječega svetovnega pravnega in političnega reda.
Marsikatere spremembe so nujne, tudi o reformi Organizacije združenih narodov se govori že dlje časa, vendar brez prepričljivih korakov.
Po eni strani je prav predvidljivost pravne in politične arhitekture mednarodne skupnosti bistvena za mirno in uspešno urejanje vseh zadev. Po drugi strani pa je njena konservativnost in premajhna dojemljivost za potrebne prilagoditve dodatni izgovor tistim, ki multilateralizem kritizirajo ali celo zavračajo.
Tretjič. Kakorkoli že, OZN je lani praznovala tri četrt stoletja in ima kaj pokazati kot rezultat svojih prizadevanj. Če se je po prvi svetovni vojni Društvo narodov hitro sesulo zaradi globalnih političnih, gospodarskih in socialnih tresljajev, pa je njena naslednica, OZN, izkazala večjo odpornost.
Vsi, ki smo njeni iskreni pristaši, si želimo, da bi se bila sposobna organizacijsko, pravno in politično prilagoditi potrebam 21. stoletja za uveljavitev temeljnih načel v času velikih sprememb.
Spoštovane gospe in gospodje,
Slovenija je močno zavezana multilateralizmu in vlogi OZN v pravni in politični arhitekturi sodobnega sveta.
Prihodnje leto bomo praznovali 30-letnico članstva samostojne Republike Slovenije v OZN. Vključitev Slovenije v OZN razumemo kot sklepno dejanje slovenske osamosvojitve. Pri tem bi rad poudaril, da je Slovenija še v času osamosvojitve privzela za svoja vsa temeljna načela in vrednote OZN, začenši s spoštovanjem načela vladavine prava in mirnim reševanjem sporov.
Slovenija se je tako osamosvojila po legalni poti, v vojaško obrambo svoje samostojnosti pa je bila prisiljena spričo nelegitimne in nelegalne agresije. Vse odtlej vse spore ali zadeve rešuje po mirni poti in v skladu z mednarodnim pravom ter načeli OZN.
Slovenija se je v teh 30 letih uveljavila kot suverena država, članica EU in NATO, s prepoznano identiteto svoje zunanje in evropske politike.
Vedno s ponosom poudarjam, da Slovenija nima v svetu nobenega sovražnika, ima pa veliko prijateljev in bi to prijateljstvo rada še razširila. V tem smislu vidim obrise neke nove nepotrebne hladne vojne kot zaskrbljujoče in v nasprotju z našimi nacionalnimi interesi.
Seveda ni nobenega dvoma, kam sodi Slovenija geopolitično, gospodarsko in vrednostno, je del zahodnega sveta, čezatlantskega zavezništva.
Vendar pa bi si želel, da globalnemu svetu, ki potrebuje veliko dialoga in sodelovanja za rešitev sodobnih izzivov, od klimatskih sprememb do regulacij migracij, ne bi bile vsiljene nove delitve in razhajanja, ki bi ogrožale varnost in napredek sveta.
Slovenija, tudi kot aktivna članica OZN, vodi zunanjo politiko v skladu z načeli mirnega reševanja sporov mednarodnega spoštovanja in sodelovanja. Rad bi dal nocojšnji slovesnosti opazimo urejene in odlične odnose z našimi sosednjimi državami.
Vprašanja, ki ostajajo odprta, urejamo v vzdušju krepitve in sodelovanja. Ocenjujem, da ima Slovenija prav v tem obdobju najboljše sosedske odnose z vsemi štirimi državami hkrati.
V tem smislu z velikim zadovoljstvom in zadoščenjem gledam na nekatera simbolna in stvarna dejanja s sosednimi državami v zadnjih letih. Tu imam v mislih Trst in Bazovico ter vrnitev Narodnega doma Slovencem ter včerajšnjo slovesnost ob navzočnosti dveh predsednikov v Novi Gorici in Gorici.
Tu imam v mislih skupno obeležitev koroškega plebiscita ob njegovi 100-letnici v Celovcu in opravičilo avstrijskega predsednika v slovenskem jeziku za zamude pri uveljavljanju pravic slovenske manjšine iz 7. člena ADP.
Tu imam v mislih prisrčno snidenje obeh narodnih skupnosti madžarske in slovenske v Porabju v navzočnosti obeh predsednikov.
Tu imam v mislih samo zadnje od simbolnih in stvarnih dejanj v odnosu s Hrvaško, vzajemno odkritje spomenikov dveh umetniških velikanov v Ljubljani in v Zagrebu v istem dnevu.
Spoštovane dame in gospodje.
Slovenija je življenjsko zainteresirana za mir in varnost, obe stremljenji pa povezuje z delujočim multilateralizmom, za katerega se iskreno zavzema. OZN vidi kot osrednjo ustanovo današnje in jutrišnje politične arhitekture. Ta mora biti dovolj prilagodljiva za spremembe, vse pa morajo biti dosežene v dialogu, sodelovanju in na miren način.
Zaradi vsega tega Slovenija, Slovenj Gradec kot glasnik miru pa še zlasti, praznujeta mednarodni dan OZN kot praznik miru in sodelovanja v korist celotnega človeštva.