Predsednik Pahor in italijanski predsednik Mattarella skupaj na slovesnosti ob odkritju spomenika slovenskim vojakom, padlim na soškem bojišču v letih 1915-1917

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella sta se v Doberdobu v Italiji udeležila slovesnosti ob odkritju spomenika slovenskim vojakom, padlim na soškem bojišču v letih 1915-1917. Na njunem zadnjem dvostranskem srečanju ob robu mednarodne konference v Sofiji sta se predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella dogovorila, da skupaj obiščeta to slovesnost in s skupno navzočnostjo sporočita odločenost za sodelovanje in mir ter skupno prihodnost brez vojn.


Foto: Daniel Novaković/STA

Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na slovesnosti ob odkritju spomenika slovenskim vojakom, padlim na soškem bojišču v letih 1915-1917:
Velja govorjena beseda!

Spoštovani gospod predsednik in dragi prijatelj Sergio Mattarella,
spoštovani gospod župan,
rojakinje in rojaki,
dragi italijanski prijatelji,
gospe in gospodje.

Vojne ne rešujejo problemov. Ustvarjajo nove. Vse vojne ustvarjajo nove probleme, zlasti velike, svetovne vojne. Vojna je v osnovi krivična. Praviloma jo spočenjajo nesposobni ali lahkomiselni voditelji, v njih pa grozeče trpijo nič krivi vojaki in nedolžni ljudje.

Velika vojna, kasneje imenovana prva svetovna vojna, je najboljši primer tega tragičnega dejstva. Ni bila nujna, ni bila neizbežna. Svetu in človeštvu ni bilo usojeno, da ga vojna vrže z moralnih tečajev. Tako so se odločili politični in vojaški voditelji. Napačno so bili prepričani, da bodo z vojno rešili probleme in da bo trajala kratek čas. Nič od tega ni bilo res.

Kljub štiriletni svetovni moriji se problemi niso odpravili. Novi so se nakopičili do te mere, da je bilo potrebno le dvajset let, da je človeštvo zdrsnilo še v drugo, še strašnejšo svetovno vojno. Ta je bila tako nedoumljivo pošastna, da je zavoljo nje zelo zabrisan zgodovinski spomin na strahoto prve svetovne vojne.

S postavitvijo tega spomenika opozarjamo sedanje in prihodnje rodove na nesmiselnost človeške tragedije pred stotimi leti. To je spomenik padlim vojakom slovenskih mater. O njih poje žalostna himna Slovencev Oj, Dobredob. Vendar je v metaforičnem smislu, spomenik vsem mladim padlim vojakom, ne glede na narodnost. Je opomnik vsem, ki želijo sprejemati zgodovinske nauke. Še najbolj plemeniti cilji, v imenu katerih se vojne začnejo, dušeče ugasnejo na pogorišču pobitih in pohabljenih nedolžnih ljudi, ki ga zalivajo solze nesrečnih svojcev.

Spoštovani gospod predsednik,
gospe in gospodje,

zdi se, da smo se Evropejci iz prve in druge svetovne vojne vendarle naučili osnovnega nauka. Probleme je potrebno reševati po mirni poti. Naše celotno življenje pa bo lepše in lažje, če bomo poleg tega sodelovali in gradili skupen svet miru in blaginje.

Skoraj tri četrt stoletja je to spoznanje evropskim narodom prizaneslo z vojnami in jih obdarovalo z mirom in napredkom. Na osnovi povojne sprave se je rodila in razcvetela velika evropska ideja sožitja in poglobljenega brezmejnega sodelovanja. Zavoljo tega je bilo desetletja zapored mogoče brez strahu razmišljati o varni in boljši prihodnosti.

Zavoljo tega zdaj ne smemo brezbrižno slišati/slediti klicu siren, ki z vso zgodovinsko pozabljivostjo znova vabijo evropske narode k vrnitvi na ostre čeri nacionalnih antagonizmov.

To, da jih ne bomo preslišali, je zdaj naša najbolj osnovna naloga. Toda to je lažji del. Zahtevnejše bo prepričljivo dokazati koristnost odprtosti in sodelovanja. Ne smemo prehitro obsojati tistih, ki tega ne vidijo takoj. Odločilnega pomena je, da se trudimo za njihovo mnenje in razpoloženje.

Na nas je, da s politiko mirnega reševanja vseh sporov, z odličnim čezmejnim in dobrososedskim sodelovanjem, z medsebojnim spoštovanjem in poudarjanjem pomena skupne Evrope za trajen mir in varnost, znova okrepimo človeško vero v skupno prihodnost.

Ta spomenik, postavljen slovenskim vojakom, ki so se v prvi svetovni vojni borili za obe na tem prostoru bojujoči strani, je spominski navdih za pogum tem in bodočim rodovom, da gradijo svet brez vojne, svet miru in iskrenega sodelovanja.

Spoštovani gospod predsednik, dragi prijatelj Sergio Mattarella,

zelo sem vesel, da sva se dogovorila za najino skupno navzočnost ob tej spominski svečanosti. Vse prijazno prosiva, naj to sprejmejo kot skupno sporočilo slovensko-italijanskega prijateljstva in spodbude evropski enotnosti.