Predsednik Pahor se je udeležil 14. BSF in z estonsko predsednico Kersti Kaljulaid nastopil v pogovoru o prihodnosti EU

Bled, 2. 9. 2019 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil 14. Strateškega foruma Bled 2019 (BSF), ki pod naslovom "Viri (ne)stabilnosti" poteka 2. in 3. septembra 2019. Predsednik Pahor se je udeležil odprtja Blejskega strateškega foruma 2019, v katerem je z estonsko predsednico Kersti Kaljulaid nastopil v pogovoru o prihodnosti Evropske unije. Pogovor predsednikov je vodil Ali Aslan, ugledni nemški novinar in televizijec.

Ob robu Strateškega foruma Bled je predsednik Pahor na ločenih srečanjih sprejel nekatere visoke udeležence foruma. Predsednik Pahor je še pred slovesnim odprtjem BSF na delovnem kosilu gostil predsednico 73. zasedanja Generalne skupščine OZN Marío Fernando Espinosa Garcés.

Predsednik Pahor se je udeležil 14. BSF in z estonsko predsednico Kersti Kaljulaid nastopil v pogovoru o prihodnosti EU
Foto: Stanko Gruden/STA

Predsednik Pahor se je srečal tudi z Visoko komisarko za človekove pravice Bachelet, turškim zunanjim ministrom Çavuşoğlujem in španskim ministrom za zunanje zadeve, EU in sodelovanje Borrellom.
Ob robu foruma se je predsednik republike danes srečal tudi z upravnim odborom Svetovne federacije častnih konzulov FICAC.

Govor predsednika Pahorja na predsedniškem panelu 14. BSF
Foto: Daniel Novakovič/STA

V nadaljevanju je besedilo uvodnega govora predsednika Pahorja s predsedniškega panela. Velja govorjena beseda!

"Danes bova z estonsko prijateljico in predsednico govorila o najinem pogledu na prihodnost Evropske unije.

Za boljše razumevanje mojih stališč želim v uvodu poudariti sledeče.

Evropska unija je, žal, v zastoju. V vseh ozirih. V zastoju je tudi razvoj evropske ideje same. Res je sicer, da je razvoj evropske ideje od začetka do danes doživljal vzpone in padce. Vendar ocenjujem, da je zastoj, ki smo mu priča zdaj večji, globlji in bolj kompleksen.

Zaenkrat ni relevantnih znakov za konec tega zastoja. To povečuje nevarnost, da se bo nadaljeval trend vračanja držav članic k nacionalnim politikam. To je seveda v jasnem nasprotju s samo evropsko idejo.

Ta situacija, zastoj, ni vzdržna, ne more trajati večno. V bistvu se lahko razvije samo v zaton evropske ideje ali pa v njeno renesanso. Zanašanja nekaterih, da lahko ta status quo postane trajen, so napačna. Jasno je, da se zato zavzemam za iskanje zamisli za renesanso evropske ideje.

Edina strukturirana razprava o prihodnosti Evropske unije poteka v Evropskem parlamentu (Future of EU Debate). Zdi se, da ni prave politične volje ali pa ni dovolj politične moči ali pa ni dovolj politične vizije za renesanso evropske ideje.

Imamo nekaj zamisli, nekaterih voditeljev ali političnih skupin ali nevladnih organizacij (v Sloveniji na primer Ljubljanska pobuda o novem ustavnem procesu z priloženim osnutkom evropske ustave). Toda očitno je, da v tem trenutku ni mogoče zbrati kritične mase volje, vizije in moči za to renesanso.

Daljši kot bo zastoj, večje izgube bo utrpela Evropska unija, navznoter in navzven. Zato je moj predlog, da Evropski parlament, novoizvoljena Evropska komisija in Evropski svet razmisli o nečem podobnem, kot je bila konvencija o prihodnosti Evropske unije v letih 2002 in 2003.

Čeprav je izhod iz zastoja Evropske unije vprašanje strateškega pomena, mi je jasno, da se lahko o njem uspešno razpravlja, če se hkrati rešujejo aktualni problemi. Ta hip sta bistvena dva, Brexit in migracije.

Glede Brexita.

Britanci imajo pravico do Brexita, Evropska unija ima dolžnost, da poskrbi, da bo škoda zanjo čim manjša. Ta hip ne vem, ali se 27 držav članic lahko uskladi z novo britansko vlado glede popravkov že sklenjenega dogovora. Rdeča linija za EU je strinjanje irske vlade s popravkom Irskega varovala.

Morebiten izstop VB iz EU brez dogovora je tvegan za vse, vendar se mi zdi še slabše, da se 27 držav članic zaplete v nerešljivo popravljanje sedanjega sporazuma, saj bi to poleg poglobitve politične negotovosti v Veliki Britaniji dodatno poglobilo politično kohezivnost Evropske unije.

Glede migracij.

Mislim, da mora nova Evropske komisija poleg takojšnjega okrepljenega varovanja zunanjih meja Evropske unije čim prej predlagati uveljavitev načela delitve bremen, ki bo splošno sprejemljivo.

Ocenjujem pa, da so zdaj glavni problem ilegalne migracije. Tri leta po velikem begunskem valu predstavlja problem ilegalnih migracij danes drugačen izziv. Danes je prosilcev za azil bistveno manj in EU mora biti glede reševanja nezakonitih prebežnikov iz varnih držav bolj dosledna.

V vsakem primeru pa ostajam zagovornik načela delitve bremen in štejem za veliko nalogo nove Evropske komisije, da predlaga nov koncept uveljavitve tega načela, ki bo sprejemljiv za vse države članice.

Gospe in gospodje,

s strateškega in globalnega vidika je pomembno, da v naslednjih letih Evropska unija okrepi povezanost in učinkovitost navznoter in njeno moč in vpliv navzven, v svetovnih zadevah. EU bo v svetu močna toliko, kolikor bo (ekonomsko in socialno) močna in politično enotna navznoter.

Izražam zmerni optimizem, da bo uspelo novi Evropski komisiji premakniti stvari naprej. Kot sem dejal, mora po moje praktično hkrati reševati aktualne zadeve, kot sta Brexit in migracije in pripravljati rešitve za strateška vprašanja, kot so, upam, nova konvencija o prihodnosti Evrope, podnebna politika, krepitev vloge multilateralizma in širitev na Zahodni Balkan."

Govor predsednika Pahorja na predsedniškem panelu 14. BSF
Foto: Stanko Gruden/STA

Predsednik Pahor se je udeležil 14. BSF in z estonsko predsednico Kersti Kaljulaid nastopil v pogovoru o prihodnosti EU
Foto: Daniel Novakovič/STA

Predsednik Pahor se je udeležil 14. BSF in z estonsko predsednico Kersti Kaljulaid nastopil v pogovoru o prihodnosti EU
Foto: Daniel Novakovič/STA

Predsednik Pahor se je udeležil 14. BSF in z estonsko predsednico Kersti Kaljulaid nastopil v pogovoru o prihodnosti EU
Foto: Daniel Novakovič/STA

Predsednik Pahor se je udeležil 14. BSF in z estonsko predsednico Kersti Kaljulaid nastopil v pogovoru o prihodnosti EU
Foto: Daniel Novakovič/STA