Predsednik republike in gospa Pečar na svečani otvoritvi prenovljene Narodne galerije in nove stalne zbirke

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in gospa Tanja Pečar sta se udeležila svečane otvoritve prenovljene Narodne galerije in nove stalne zbirke. Ob tej svečani priložnosti je predsednik republike imel slavnostni nagovor ter skupaj z gospo Barbaro Jaki, direktorico Narodne galerije, odkril doprsni kip dr. Anice Cevc, dolgoletne ravnateljice Narodne galerije. Slavnostni otvoritvi in ogledu prenovljenih prostorov je sledila, posebej za to priložnost napisana, glasbena uvertura za godala avtorja Draga Ivanuša v izvedbi Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije.


Foto: STA/Nebojša Tejić

V nadaljevanju besedilo govora predsednika republike.


Spoštovani, direktorica dr. Barbara Jaki, spoštovani kolektiv in prijatelji Narodne galerije, visoki gostje,

Nocojšnja otvoritev prenovljene palače Narodne galerije je pomemben mejnik v zgodovini slovenske kulture in jubilej za slovenski narod. Odslej bo Narodna galerija vrhunska umetniška dela iz svojih bogatih zbirk lahko postavila na ogled na dragocenih dodatnih razstavnih površinah, njeni varuhi kulturne dediščine so pridobili dodatne delovne površine, arhitekturni biser slovenske prestolnice je moderniziran s številnimi tehničnimi izboljšavami. Strokovnjaki so zares opravili velikansko delo. Z otvoritvijo novih prostorov Narodne galerije in nove stalne zbirke so izsanjane sanje številnih vodilnih slovenskih zanesenjakov s področij umetnostno-zgodovinske in muzealske stroke. Današnja slovesnost je zato priložnost, ko lahko vsem sodelavcem pri tem projektu izrečemo našo iskreno hvaležnost in zahvalo za njihovo strokovno delo in prizadevnost.

Narodna galerija je bila ustanovljena najprej kot društvo. Ob koncu prve svetovne vojne, ko je po uničevalni vihri nacionalna zavest pognala trdnejše korenine, so člani društva utemeljeno visoko ovrednotili pomen celovite nacionalne zbirke likovne dediščine. Vedeli so, da je taka zbirka tehtno dokazilo ustvarjalne identitete slovenskih ljudi in našega prostora. Njihov cilj je bila galerija, ki bo hram slovenske umetnosti in bo hkrati tudi znanilec novih časov, ki kličejo k novi samorefleksiji in krepijo nacionalno samopodobo in tudi našo samozavest. Svoje poslanstvo je društvo Narodna galerija začela uresničevati leta 1918 v prostorih Narodnega doma. Ta je v času narodnih gibanj v 19. stoletju postal duhovno torišče slovenskih rodoljubov in kot povsod po slovenskih mestih postal središče najrazličnejših društev, dejavnosti ter novih idej in ambicij. Skoraj sto let trajajoče skupno domovanje telovadnega društva Narodni dom in Narodne galerije se je letos dokončno zaključilo. Obe ustanovi bosta odslej dihali s polnimi pljuči in si tako odprli povsem nove horizonte.

Z likovnimi deli, ki so jih z velikim zanosom člani društva Narodna galerija zbirali že v času Dravske banovine, so se oblikovali začetki umetnostnega fonda, za katerega danes skrbi cvet slovenske stroke. Fond Narodna galerija nenehno in premišljeno bogati, posodablja ter sistematično postavlja na ogled domači in tuji javnosti. S svojo novo opravo bo galerija še uspešnejše uresničevala svoje poslanstvo in uveljavljala slovensko kulturno dediščino kot del skupne evropske dediščine enakopravnih narodov.

Dame in gospodje,

Likovna umetnost govori v sebi lastnem jeziku. Brez besed nam njeni avtorji pripovedujejo številne zgodbe preteklosti, ki pa je bila nekoč sedanjost. Tudi njihove sedanjosti so sooblikovale naš svet, soustvarjale naše zaznave realnosti, našo samopodobo in naše današnje življenje. Tudi njihove pripovedi so glas kulture in civilizacije, ki jima pripadamo in ki ostajata živi, dokler živijo tudi te pripovedi. Za nas jih ohranja Narodna galerija s svojimi bogatimi zbirkami in dolgo tradicijo, uglednimi, široko razgledanimi poznavalci, izdelano vizijo delovanja, predvsem pa z razumevanjem umetnosti kot trajne vrednote, ki jo prejemamo od predhodnikov in jo, obogateno, predajamo našim zanamcem. S svojim uspešnim strokovnim, pedagoškim in raziskovalnim delom ter visokimi ambicijami bo Narodna galerija kot priznana ustanova odličnosti oblikovala podobo slovenstva tudi v prihodnje, tako kot jo je oblikovala tudi ob svoji ustanovitvi.

Pri uresničevanju njenega poslanstva Narodni galeriji vsi tukaj nocoj zbrani in vsepovsod po naši deželi želimo obilo uspeha. Iskreno ji privoščimo zadovoljstvo, ko bo kot sodobna, moderno opremljena in obiskovalcem prijazna ustanova odstirala skrivnosti svojih zakladov in jih ponujala v užitek vsem nam.

Posebno zahvalo posvečam ob tej priložnosti izrekam tudi dr. Anici Cevc. Narodno galerijo je vodila osemindvajset let in ji prek šestdeset let posvečala vso svojo izjemno profesionalno, strokovno in življenjsko energijo. Zavzeto in širokopotezno je osmišljala smernice razvoja Narodne galerije in ji vztrajno utrjevala sloves vodilne umetnostne in muzejske institucije na Slovenskem. Upravičeno jo Narodna galerija uvršča med svoje ustanovitelje. V veliko čast mi je, da lahko odkrijem njen doprsni kip, ki je dobil mesto med Rihardom Jakopičem, Ivanom Hribarjem in Franom Windischerjem pred vhodom v Zlato dvorano.

Narodna galerija - to smo mi. Brez nje nas ni! Srečno Narodna galerija.


Foto: Nebojša Tejić/STA


Foto: STA/Nebojša tejić