Predsednik republike danes na Pariškem mirovnem forumu o vlogi umetne inteligence v boju proti koronavirusu in podnebnim spremembam

Na posebno povabilo predsednika Francoske republike Emmanuela Macrona se je predsednik republike Borut Pahor udeležil Pariškega mirovnega foruma, ki letos poteka virtualno. Za udeležbo  na forumu sta se voditelja dogovorila ob robu njunega delovnega srečanja septembra v Parizu. Udeležba predsednika Pahorja na mirovnem forumu je nadaljevanje dobrih dvostranskih odnosov in utrjevanje prijateljstva med državama.

Predsednik republike Borut Pahor je sodeloval v razpravi o tveganjih neetične uporabe umetne inteligence in o njeni vlogi v boju proti koronavirusu. Uporaba umetne inteligence sproža številna vprašanja glede zasebnosti in varstva podatkov, povečane digitalne izpostavljenosti ter širjenja napačnih informacij in sovražnega govora, zato je potrebno zagotoviti, da bo izpolnjevala najvišje etične standarde.


Foto: Nebojša Tejić/STA

Predsednik republike je uvodoma dejal, da vidi uporabo umetne inteligence kot orodje za boljše življenje, tudi za zmago nad pandemijo, razvoj gospodarstva in doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Da lahko to dosežemo, moramo oblikovati pravne in etične standarde uporabe umetne inteligence, je poudaril.

Tehnologija in digitalna interakcija sta postali ključni orodji prilagoditve in iskanja trajnostnih rešitev sedanje krize.

Predsednik Pahor se zaveda, da se nove tehnologije lahko uporabljajo za nadzor, manipulacijo in širjenje lažnih novic, kar predstavlja grožnjo demokraciji - vendar pa se lahko uporabljajo tudi za dostopnejše in učinkovitejše javne storitve, kakovostno šolstvo in boljši dostop do informacij.

Na področju podnebnih sprememb pa lahko umetna inteligenca, tako predsednik republike, prispeva k uravnavanju zmanjšane porabe energije, omogoča učinkovitejše spremljanje sprememb v okolju in onesnaževanja, izboljša ravnanje z odpadki in pomaga pri uvajanju novih oblik mobilnosti. »Kako bomo te spremembe razumeli in soustvarjali v prid družbe, pa je odvisno od posameznika in skupnosti,« je dejal.

Razprava je naslovila tudi nekatere navdihujoče pobude: Unescovo pripravo prvega svetovnega mehanizma za določanje standardov o etiki umetne inteligence in napredek Globalnega partnerstva za umetno inteligenco ter prizadevanja, da se ta problematika umesti v pravni okvir EU. V zvezi s tem je predsednik Pahor poudaril pomen načela vladavine prava kot enega stebrov Evropske unije, ki so ga dolžne spoštovati vse članice.

Predsednik Pahor je v zaključku ocenil, da je potrebno poiskati pravo ravnotežje med tehnološkim napredkom in širšim družbenim razvojem.

V razpravi so sodelovali Gabriela Ramos, pomočnica generalnega direktorja za družbene in človeške vede pri Unescu, prof. Stuart Russell, profesor računalništva na Univerzi v Kaliforniji, Berkeley, Stéphanie Shaelou, profesorica evropskega prava in reform / projekt SHERPA, Bertrand Braunschweig, direktor pariškega Centra za strokovno znanje, Globalno partnerstvo za umetno inteligenco. Razpravo je moderiral Nicholas Vinocur, urednik za področje tehnologije pri POLITICO Europe.

Slovenija se je z ustanovitvijo prvega Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) postavila na zemljevid najbolj globalno prepoznanih in naprednih držav na področju umetne inteligence.

Forum letos odpira razpravo o svetu po pandemiji novega koronavirusa. Namen multilateralnega dogodka je združiti vse akterje globalnega upravljanja, mednarodne organizacije in akterje v civilni družbi z namenom izmenjave stališč in iskanja rešitev za skupne izzive.

Predsednik Pahor je sodeloval tudi na prvem Pariškem mirovnem forumu leta 2018, ob katerem je potekala obeležitev 100. obletnice konca 1. svetovne vojne. Predsednik Pahor takrat poudaril, da ni nič bolj plemenitega od našega političnega poslanstva, da tej in prihodnjim generacijam zagotovimo in okrepimo mirno in varno življenje.


Svetovni voditelji udeležencem letošnjega foruma namenili sporočilo o svetu po pandemiji novega koronavirusa. Besedilo video sporočila predsednika republike v slovenskem jeziku v nadaljevanju:

»Svet po koronavirusni krizi bo takšen, kakršnega si bomo ustvarili. Če smo se pripravljeni učiti, nas bo kriza zaradi koronavirusa veliko naučila. Pandemija je pospešila več že obstoječih procesov, nekateri so navdihujoči, drugi vzbujajo precej skrbi. Hkrati nam je pokazala našo moč.

Še bolj kot prej se zavedamo, kako pomembne so trdne demokratične institucije in socialna država. Politično, gospodarsko in socialno zdrave družbe bodo iz te in mnogih drugih kriz izšle še močnejše.

Čedalje bolj se zavedamo, da se moramo bolje pripraviti na izzive, kot so podnebne spremembe in do človeka prijazna digitalizacija.

Svet po krizi zaradi koronavirusa vidim kot svet tesnejšega sodelovanja, večje solidarnosti in močnejšega sočutja – v naših družinah, soseskah, na delovnih mestih, na državni in mednarodni ravni. Nobenega od velikih izzivov ne bomo zmogli izpeljati sami. Skupaj smo močnejši.«


Foto: Nebojša Tejić/STA