Predsednik Pahor ob 30-letnici Banke Slovenije in uvedbe slovenskega tolarja: »Denarna osamosvojitev je eden najuspešnejših projektov«

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je nocoj, na predvečer obletnice uvedbe slovenskega tolarja, kot slavnostni govornik nastopil na slovesnosti ob 30-letnici Banke Slovenije.

Predsednik republike se je 18. maja letos udeležil tudi odprtja Muzeja Banke Slovenije, s katerim želi Banka Slovenije ob obletnici ustanovitve prispevati k okrepitvi finančnega opismenjevanja otrok in odraslih.

Banka Slovenije je bila ustanovljena 25. junija 1991 s sprejetjem Zakona o Banki Slovenije in izvolitvijo prvega guvernerja, dr. Franceta Arharja. Dr. Arhar je danes svetovalec predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in ga je tudi spremljal na slovesnosti.

Obeležitev 30. obletnice ustanovitve Banke Slovenije sodi v okvir prizadevanj za ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke pred tridesetimi leti.



V nadaljevanju je besedilo slavnostnega govora predsednika Republike Slovenije. Velja govorjena beseda!

Spoštovani guverner,
visoki gostje,
spoštovane dame in gospodje,

letos obeležujemo 30. obletnico ustanovitve samostojne države. Osamosvojitev je bila izjemno kompleksen proces. Znotraj tega procesa je bila po moji oceni denarna osamosvojitev eden najuspešnejših projektov.

Nocoj se s ponosom spominjamo prvega slovenskega denarja, tolarja, in delovanja Banke Slovenije, ki je v tem obdobju predstavljala zelo pomemben del finančnega, ekonomskega in socialnega življenja naše države.

Najtežja naloga centralne banke je skrb za stabilen denar. Denar kot rezultanta različnih politik in prizadevanj v posamezni družbi je najboljši pokazatelj, kako se te politike med seboj dopolnjujejo in sodelujejo.

Stabilen denar je najbolj pravična socialna politika, kajti razvrednotenje denarja v prvi vrsti najprej prizadene najrevnejše, ki živijo na robu preživetja.

Vsega tega se je že na začetku zavedala nova slovenska država, ki je pred svojo odločitvijo za samostojno pot doživela veliko razvrednotenje takratnega skupnega denarja – dinarja.

Zgodovina inflacije v različnih državah povsod po svetu kaže popolnoma enako sliko: slabe gospodarske rezultate, nesposobnost konkurence, iskanje hranilca vrednosti v tujini, medsebojno nezaupanje, nespoštovanje pogodb, padanje življenjskega standarda in nenehno iskanje rešitev na drugih področjih, ki bi nadomestila neuspeh v denarni sferi.

Zaradi takratnega nezaupanja, ki ga je povzročil ničvreden denar, so bile v svetu centralne banke kot izdajateljice in varuhinje denarja hkrati spoštovane in kritizirane in tako je še danes.

Ne glede na različne poglede zagotovo stabilen denar predstavlja najboljšo osnovo za individualno in skupno načrtovanje prihodnosti. Še več, državljani demokratičnih držav potrebujemo zaupanje v lastno valuto.

Iz zgodovine je znano, da je bilo v večini držav, soočenih z visoko inflacijo, zaupanje v lastno valuto zelo prizadeto. Cenovna stabilnost je v zadnjih tridesetih letih postopoma in globalno postala hkrati sinonim za neodvisnost centralnih bank in za dobro delujočo demokracijo.

Pri tem je najpomembnejši koncept zaupanja, ki ga ni mogoče vsiliti, ampak vzpostaviti z dejanji in medsebojnim spoštovanjem. Že dolgo je znano, da se na borzi zaupanja dobro vnovčujejo le delnice pravega partnerstva, vse drugo gre v pozabo z nepomembno vrednostjo. Denar nima srca, dobro pa lahko vidimo le s srcem.

Z razglasitvijo samostojnosti in sprejetjem Ustave Republike Slovenije pred tridesetimi leti je bil postavljen temelj za vzpostavitev vrste osrednjih institucij, nepogrešljivih za sodobno ustavno demokracijo. Mednje zagotovo sodi tudi Banka Slovenije.

Pomen teh institucij je nedvomen, zaupanje v njihovo delo in spoštovanje pa ključnega pomena za uspešen demokratičen razvoj. Spoštovanje in zaupanje zgradi in pridobi institucija s svojo visoko strokovnostjo in spoštovanjem ustavnih in zakonskih okvirov.

Na nas pa je, da hkrati s tem nenehno poudarjamo in uveljavljamo spoznanje, kako pomembno je spoštovanje njihove samostojnosti in neodvisnosti za naš boljši jutri.

Neodvisnost v politični demokraciji seveda ne pomeni, da med institucijami ni sodelovanja in povezovanja. Banka Slovenije je tako od začetka vodila samostojno denarno politiko, o tem poročala Državnemu zboru in tudi skupaj z njim iskala najboljše rešitve.

Sodelovala je z vlado z namenom, da bi vse tri politike, denarna, proračunska in dohodkovna, dajale najboljše rezultate. V Svetu banke, sestavljenim iz različnih strokovnjakov, je iskala in preverjala, kako posamezne odločitve v smeri stabilnega denarja delujejo na posamezne segmente družbe.

Neodvisnost tako ne pomeni neupoštevanje dialoga, prav nasprotno, dialog, temelječ na argumentih med institucijami, je zagotovilo neodvisnosti.

Skupna valuta - evro je tudi naša skrb in hkrati prednost, ki nam bo tudi v prihodnje v pomoč na tujih trgih. Ključne odločitve sprejemamo v Evropski centralni banki, kjer je naš glas v Svetu guvernerjev prav tako pomemben kot od ostalih članov in na tej podlagi je komunikacija z domačimi udeleženci in centralno banko še toliko bolj pomembna.

Dovolite, da ob koncu dodam še naslednje: sedanja pandemija je pred nove preizkušnje, tako kot ves svet in vse nas, postavila tudi evropsko monetarno politiko.

Evropska unija je prav zadnje leto konkretno pokazala, da tudi na tem področju razume solidarnost, v okviru meja in odgovornosti vsakega od nas.

Ob velikih količinah finančnih sredstev, ki jih generira Evropska centralna banka, se odpira vrsta novih vprašanj in skrbi. Prepričan sem, da tudi pametnih rešitev. Kako bo v prihodnje, na eni strani z naraščajočim javnim dolgom, na drugi strani z inflacijo, skratka z našo prihodnostjo.

Vse to zahteva od nas vseh dodatno previdnost in odgovornost, premišljene in učinkovite poteze in ukrepe. Vloga Banke Slovenije pri njihovem snovanju in izvajanju je zagotovo ključnega pomena.

Čestitam Banki Slovenije ob njeni 30. obletnici z željo, da bi se z omenjenimi prihodnjimi izzivi, ki niso lahki, uspešno spopadla in tako utrjevala zaupanje v svoje delo in neodvisnost.


Foto: Daniel Novakovič/STA