Nagovor predsednika republike na mednarodni konferenci ˝Kongres po kongresu˝

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes z nagovorom nastopil na mednarodni konferenci Kongres po kongresu. Konferenca, ki jo organizirajo Slovenska matica, Avstrijski kulturni forum v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti poteka preko video povezave.





Besedilo nagovora predsednika republike:

Spoštovani predsednik Slovenske matice,
Spoštovani direktor Znanstveno raziskovalnega središča Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
Spoštovani župan,
Udeleženci mednarodne konference Kongres po kongresu po Dunaju,
Dame in gospodje.

S kongresom Svete alianse je bila Ljubljana pred 200 leti postavljena na evropski politični zemljevid. Pozdravljam pobudo, da se ob tej pomembni obletnici pogovorimo o pomenu kongresa za nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov in naše mesto v njem.

Spoštovane dame in gospodje, letos obeležujemo 30. obletnico samostojne države in kmalu bomo predsedovali Svetu Evropske unije. S tem bomo ponovno v središču evropskih dogajanj. Ta zgodovinski lok nam ponuja nekaj zaključkov in sporočil: s kongresom Svete alianse so se urejale in za nekaj desetletij tudi uredile razmere v Evropi.

Uredile so se na miren način, z dialogom in pogajanji. Z Ljubljanskim kongresom se je močno okrepila kongresna diplomacija. Predvsem pa je bil poudarjen pomen osebnega stika voditeljev in neposrednih pogovorov med njimi. Leto 1821 je bil torej čas, ko se je oblikovala nova evropska ureditev. V Ljubljani so se zbrali vsi tedanji voditelji.

Tu so več tednov in celo mesecev preživele kronane glave in njihovi svetovalci, ki so se s tem kongresom in z njim povezanimi dogajanji zapisali v zgodovino. Ljubljanski kongres je bil tako prvovrsten primer diplomacije na vrhu, tako imenovane summit diplomacy.
Nekaj podobnega, a za današnji čas še pomembnejšega, se je zgodilo recimo pred skoraj natanko 20 leti, ko je Slovenija na Brdu gostila srečanje dveh voditeljev, ZDA in Ruske federacije, Georga W. Busha in Vladimirja Putina. Aktivno vključevanje v urejanje mednarodnih odnosov je redna naloga in odgovornost sodobnih voditeljev.

Naj zgolj spomnim, da bom čez nekaj dni gostil konferenco voditeljev držav članic Brdo-Brijuni Process. Ta proces je nastal pred 11 leti kot okvir za odkrite pogovore držav Zahodnega Balkana, držav, ki se v takem formatu prej niso želele niti srečati za isto mizo.
V tem formatu bomo ponovno iskali rešitve za hitrejšo vključitev držav te regije v Evropsko unijo. Evropski zemljevid se je leta 1821 precej razlikoval od današnjega. Če so se evropski voditelji takrat ukvarjali z oblikovanjem stabilnega mednarodnega reda, ni naša naloga danes kaj zadosti drugačna.

Za nas je nedvomno največja pridobitev Evropska unija. Projekt evropskega povezovanja je projekt miru in sprave. Je nedokončan projekt, saj bo Evropa zares celovita šele, ko bodo tudi vse države Zahodnega Balkana postale članice. Naj za konec ponovim, da je po moji oceni najpomembnejši nauk, ki ga lahko potegnemo iz kongresa Svete alianse, pomen urejanja tudi najbolj zapletenih in občutljivih mednarodnih odnosov na miren način.

Dialog je prvo in najpomembnejše sredstvo. Dobro poznavanje razmer, poglobitev v stališča drugega in iskren interes za rešitev odprtih vprašanj so enako pomembne danes, kot so bile pred 200 leti. Za nas, Slovence, je Ljubljanski kongres pomemben tudi zato, ker je prispeval k samozavesti naših prednikov in verjetno tudi h krepitvi nastajajočega slovenskega narodnega zavedanja.

Spoštovane dame in gospodje,

želim vam uspešno delo in plodovite razprave o kongresu pred 200 leti o Ljubljani tedaj in danes, o vzporednicah in naukih, ki nam omogočajo, da se iz zgodovine kaj naučimo za prihodnost.

Hvala za pozornost!