Predsednik republike Borut Pahor je bil osrednji govornik na otvoritvi 15. Strateškega foruma Bled 2020 (BSF)

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil 15. Strateškega foruma Bled 2020 (BSF), ki letos poteka pod naslovom »Izzivi in priložnosti v svetu po covidu-19; sosedje – regije – globalni svet: partnerji ali tekmeci?«. Predsednik Pahor je imel na slovesnem odprtju osrednji govor.

Strateški forum Bled se je v zadnjih letih razvil v vodilno mednarodno konferenco v srednji in jugovzhodni Evropi, ki združuje najrazličnejše udeležence, med njimi voditelje držav in vlad, ministre, diplomate, poslovneže, akademike in strokovnjake, mlade ter predstavnike medijev z vsega sveta. Osrednji namen BSF je spodbuditi k razpravam in iskanju inovativnih rešitev za regionalne in globalne izzive. Ob tem je Forum odlična priložnost za tematske sestanke in mreženje med vidnimi regionalnimi in globalnimi deležniki iz diplomacije, politike, poslovanja, in sveta inovacij.


Foto: Daniel Novakovič/STA

V nadaljevanju objavljamo besedilo govora predsednika Pahorja. Velja govorjena beseda!

"Ekscelence,
gospe in gospodje,

dobrodošli na Blejskem strateškem forumu. Rad bi se zahvalil zunanjem ministrstvu, da je uspelo obdržati slavno tradicijo Blejskega foruma tudi letos, v času pandemije Covida-19. Vesel sem, da nas je uvodoma pozdravil prvi zunanji minister, dr. Rupel, eden od ustanovnih očetov tega foruma. Pozdravljam ugledne goste in cenjeno občinstvo.

Ekscelence,
gospe in gospodje,

letošnja konferenca se bo ukvarjala z izzivi in priložnostmi v svetu po Covidu-19. Tako imenovana nova normalnost bo prinesla politične, ekonomske in socialne spremembe. Vplivala bo veliko obsežneje od neposrednih zdravstvenih posledic, kar bo do neke mere terjalo tudi harmonizacijo zdravstvenih politik, ki so sicer v pristojnosti držav članic. Vse to sproža tudi vprašanje pripravljenosti naše države na post Covid 19.


V tem smislu bi rad - ozko, z vidika zunanje politike - poudaril naslednje. Ocenjujem, da temeljne usmeritve slovenske zunanje politike ustrezajo tudi izzivom tega novega časa. V mislih imam privrženost multilateralizmu, aktivnemu članstvu v EU in NATU, privrženosti transatlantskega sodelovanja, negovanju dobrososedstva, mirnemu reševanju sporov in aktivnem sodelovanju pri varovanju svetovnega miru in varnosti.

Tudi z vidika naše evropske politike temeljne usmeritve ustrezajo izzivom novega časa. Kot je zapisano v pred nekaj leti sprejeti strategiji zunanje politike, želi biti Slovenija v jedru razvite, poglobljene in razširjene Evropske unije.

Hočem reči, da temeljne usmeritve naše evropske in zunanje politike zadoščajo kot vodilo za naša ravnanja tudi v obdobju časa po Covidu-19.

Te usmeritve Slovenijo, zlasti kot članico Euro območja in Schengna, kot jedrnega dela Evrope napotujejo k naši zavzetosti za poglobljeno in enotno Evropsko unijo. Glede enotnosti bi rad rekel eno važno stvar. Ne samo Slovenija, vse države EU, si morajo prizadevati, da naše pestro medsebojno sodelovanje ne bi ogrožalo enotnosti Evropske unije, ampak bi jo utrjevalo.

Slovenija, na primer, ima močno srednjeevropsko identiteto, sredozemsko identiteto, delno tudi balkansko identiteto.

Imamo čudovito možnost, da negujemo vse te identitete in sklepamo v tem smislu prožna zavezništva, vendar želimo imeti vedno pred seboj enotnost Evropske unije kot celote. Slovenija je, recimo, lani gostila vrh pobude Tri morja. Take in podobne regionalne pobude tesnejšega sodelovanja so legitimne in koristne, a ne smejo priti v nasprotje s prizadevanji po tesneje povezani, enotnejši in učinkovitejši Evropski uniji.

To je pomembno za notranjo konsolidiranost EU in omejuje nevarnost fragmentiranosti Evropske unije. To je pomembno tudi za željeno vlogo EU kot globalnega igralca in njeno vlogo v odnosih s transatlantskimi zaveznicami, zlasti ZDA na eno strani, ter Rusijo in Kitajsko na drugi strani.

Ko govorim o enotnosti, se seveda zavedam vseh razlik med nami. Tiste, ki so pomembne za našo kulturno in drugo identiteto, je potrebno celo negovati. Zavedam se tudi drugih razlik, ki izhajajo iz različnih interesov in zgodovinskih tradicij. Izhajam pa iz prepričanja, da je med nami veliko več tistega, kar nas povezuje, kot tistega, kar nas ločuje.

Ocenjujem, da živimo v času, ki je manj naklonjen konsenzualni politiki, ki je med drugim botrovala tudi veliki širitvi Evropske unije na začetku tega stoletja. V bistvu je bila značilna za ves zahodno evropski povojni čas. V luči 75. obletnice OZN, 63. obletnice Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti ter 57. obletnice elizejske pogodbe o nemško-francoski spravi se moramo bolj kot kdaj prej zavedati, da je naš svet nastal na pogorišču druge svetovne vojne in da združena Evropa celi rane, ki jih je voljna povzročila. Glede tega je tako zelo uspela, da smo na to začeli pozabljati. Bilo je veliko naporov za premagovanje razlik in veliko simbolnih in stvarnih gest sožitja in razumevanja. Zdi se, da je v drugem desetletju tega stoletja več volje in energije za poudarjanje razlik in manj volje za njihovo preseganje. Vendar se temu toku ne smemo prepustiti.

Slovenija in Italija sta, na primer, julija letos, ob stoletnici požiga slovenskega Narodnega doma in njegovo vrnitvijo slovenski skupnosti v Italiji počastili tudi spomin slovenskim borcem proti fašizmu in žrtvam povojnih pobojev. Z na nek način podobno gesto sožitja v evropskem duhu nameravata Slovenija in Avstrija oktobra letos skupaj obeležiti 100. obletnico Koroškega plebiscita. Za naše skupno življenje, v nacionalnem in evropskem okviru je zelo pomembno, da se znamo vživeti v bolečino drugega. Ne moremo spreminjati preteklosti, lahko pa spremenimo prihodnost.

Ekscelence,
gospe in gospodje,

pandemija Covid-19 poleg na primer Brexita, ilegalnih migracij in razmer v soseščini dodatno preizkuša učinkovitost in enotnost Evropske unije.

Vsi, ki verjamemo v njen pomen za našo mirno in varno prihodnost, smo zelo pozdravili nedavni dogovor o novi finančni perspektivi in skladu za okrevanje. S tem je EU okrepila povezanost navznoter in njen globalni položaj navzven. Še prej sklenjeni evropski zeleni dogovor daje utemeljeno upanje, da bo EU spet leader v globalnih prizadevanjih za trajnostno podnebno politiko in razvoj.

Pred nami je konferenca o evropski prihodnosti. Rečeno osebno, skrbi me, da je še pred resni začetkom konferenca o evropski prihodnosti pospremljena s toliko dvomi o njeni potrebnosti in koristnosti. Razumem, da moramo biti v soočenju z aktualnimi problemi držav članic in Evropske unije praktični in pragmatični. Vendar potrebujemo tudi vizijo naše skupnosti za čas, ki prihaja.

Slovenska vizija Evropske unije je vizija “družine narodov”. Vrednote, ki nas v tej viziji navdihujejo, so človeško dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost in vladavina prava, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ohranitvijo kulturne raznolikosti in jezikovne enakopravnosti.

Kriza pandemije COVID19 ne sme biti izgovor za odlašanje z razpravo o viziji prihodnosti Evropske unije. Kot pravi nek pregovor “ne smemo zamuditi dobre priložnosti krize za iskanje svežih rešitev, praktičnih in strateških.”

V upanju, da bomo to priložnost izkoristili v korist miru in blaginje Evropejcev in vsega sveta, želim tudi tej konferenci veliko uspeha."