Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti v Veliki dvorani Predsedniške palače za prispevek k razvoju kostumografije kot samostojne umetniške zvrsti v Sloveniji vročil odlikovanje red za zasluge Alenki Bartl, prvi slovenski šolani kostumografinji in hkrati utemeljiteljici kostumografije kot visokošolskega učnega predmeta v Sloveniji. Odlikovanka je s svojim izjemnim opusom in ustvarjalno energijo bistveno prispevala k razvoju kostumografije kot samostojne umetniške zvrsti v Sloveniji. Njene mojstrovine niso le vrh slovenske in nekdanje jugoslovanske, pač pa tudi sodobne evropske kostumografije, je zapisano v utemeljitvi odlikovanja. Odlikovanje je v imenu ge. Bartl prevzel njen sin dr. Gregor Serša, in se v imenu odlikovanje zahvalil z besedami, da odlikovanje sprejema kot izraz počastitve njene ustvarjalnosti na področju kostumografije, ki ji je posvetila skoraj svoje celotno življenje.

Red za zasluge je prejel dr. Ludvik Karničar, znanstvenik, dialektolog in slovaropisec, za prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu. Kot je zapisano v utemeljitvi odlikovanja, je dr. Karničar gonilna sila graške slovenistike, vzgojitelj številnih slovenistov na Univerzi Karla in Franca v Gradcu, kulturni posrednik med Slovenci in Avstrijci in zavzet organizator gostovanj slovenskih literatov na Inštitutu za slovenski jezik v Gradcu. Njegovo ime je sinonim za vse, kar je povezano z ohranjanjem tradicije Gradca, ki je že od 19. stoletja dalje pomembno univerzitetno slovenistično središče. Dr. Karničar se je za prejeto odlikovanje zahvalil Republiki Sloveniji in predlagatelju odlikovanja, Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Povedal je, da želi prejeto odlikovanje deliti s svojimi prijatelji na avstrijskem Koroškem, ki so zvesti slovenstvu in se zavzemajo za ohranitev svoje identitete.

Medaljo za zasluge je za prispevek k promociji slovenske znanosti prejel dr. Edvard Kobal, ki že nekaj več kot dve desetletji vodi Slovensko znanstveno fundacijo, ustanovo za pospeševanje in promocijo znanosti, ki se je pod njegovim vodstvom uspešno vključila v širše evropske povezave. V zahvali je odlikovanec, ki poslanstvo prosvetljenega slovenskega promotorja znanosti opravlja že več kot 35 let, dejal, da odlikovanje, ki ga je prejel, dokazuje, da sta umetnost in znanost tesno povezani z državljani in delujeta zanje. 

Za ohranjanje nacionalnega spomina o načinih življenja Slovencev od konca 19. stoletja je medaljo za zasluge prejela dr. Marija Makarovič, ki je raziskovalno pot etnologinje začela v petdesetih letih 20. stoletja in v tem času slovensko etnologijo bistveno zaznamovala. V zahvali je odlikovanka, ki je s svojim izjemnim opusom sooblikovala slovensko etnografsko vedo in se ji zapisala z vso skrbnostjo, požrtvovalnostjo in veseljem, je predsedniku republike izrazila globoko hvaležnost za odlikovanje in se zahvalila vsem, ki so jo podpirali v dolgih letih njenega ustvarjanja, ji pomagali in jo imajo radi, kot ima ona njih.

Medaljo za zasluge je prejel tudi Andrés Valdés y Fuentes - za zasluge pri obogatitvi slovenskega kulturnega prostora. Pantomimik Andrés Valdés, ki je leta 1964 s Kube  prišel v Ljubljano, je v slovenski kulturni prostor prinesel takrat novo zvrst umetnosti – sodobno pantomimo. Bil je prvi pantomimik in dolga leta tudi edini v Sloveniji. Pantomime se je učil v Parizu pri legendah te umetniške zvrsti, ki ji je namenil vse svoje življenje. Danes je njegovo delo prepoznano kot izjemno, tudi zato, ker je s svojim velikim znanjem in bogatimi izkušnjami s pantomimo začel dolgotrajen proces bogatenja in širjenja okvirov slovenskega kulturnega prostora, je med drugim zapisano v utemeljitvi. V čustveni zahvali na današnji slovesnosti je spomnil na začetke svoje ustvarjalne poti v Sloveniji, ki ga je sprejela za svojega.


Foto: Daniel Novakovič/STA


Utemeljitve:

Alenka Bartl, red za zasluge, za prispevek k razvoju kostumografije kot samostojne umetniške zvrsti v Sloveniji

Alenka Bartl je prva slovenska šolana kostumografinja in hkrati utemeljiteljica kostumografije kot visokošolskega učnega predmeta v Sloveniji. S svojim izjemnim opusom in ustvarjalno energijo je bistveno prispevala k razvoju kostumografije kot samostojne umetniške zvrsti v Sloveniji. Njene mojstrovine niso le vrh slovenske in nekdanje jugoslovanske, pač pa tudi sodobne evropske kostumografije.

Ustvarjala je v kinematografiji, gledališču, operi in na televiziji. V petdesetih letih je oblikovala 500 gledaliških ter več kot 40 filmskih in televizijskih kostumografij ter sodelovala z vsemi generacijami režiserjev. Številnih velikih dosežkov slovenske gledališke, filmske in televizijske ustvarjalnosti si brez njenih dovršenih stvaritev sploh ni mogoče zamisliti.

Alenka Bartl je ustvarjala tudi v nekdanjih jugoslovanskih republikah, zamejstvu in tujini ter postala ustvarjalka mednarodnega slovesa. Za svoje vrhunsko delo je prejela številne prestižne tuje nagrade:  Sterijevo nagrado, nagrado Združenja likovnih umetnikov Srbije, prvo nagrado mednarodnega trienala gledališke scenografije in kostumografije, nagrado puljskega filmskega festivala, najvišja priznanja pa je prejela tudi v Sloveniji. Strokovna javnost ji je podelila nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo in več Borštnikovih nagrad. Poleg nagrade Prešernovega sklada je tudi prejemnica Prešernove nagrade za življenjsko delo.

Pri svojem delu je Alenka Bartl imela zelo visoka merila ter zagnano in vztrajno odkrivala nove možnosti izraznih prvin kostumografije. Spretno je oblikovala kostume in jih mojstrsko umeščala v estetiko svojega časa. Njeni kostumi so uspešno povezovali vizijo uprizoritve z besedili in psihološkimi značilnostmi likov v celovito in enotno podobo.

Njene stvaritve, znanje in zavzeto delo so navduševali tudi študente in dijake, ki jim je Alenka Bartl kot profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter na Akademiji za likovno umetnost skrbno utirala poti v skrivnosti svojega uspešnega ustvarjalnega dela.

Odlikovanje je prevzel njen sin dr. Gregor Serša


Foto: Daniel Novakovič/STA


Dr. Ludvik Karničar, red za zasluge, za prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu

Dr. Ludvik Karničar je Obirčan, izvrsten znanstvenik, dialektolog in slovaropisec. Predvsem pa je gonilna sila graške slovenistike, vzgojitelj številnih slovenistov na Univerzi Karla in Franca v Gradcu, kulturni posrednik med Slovenci in Avstrijci in zavzet organizator gostovanj slovenskih literatov na Inštitutu za slovenski jezik v Gradcu. Njegovo ime je sinonim za vse, kar je povezano z ohranjanjem tradicije Gradca, ki je že od 19. stoletja dalje pomembno univerzitetno slovenistično središče.

Upokojeni profesor dr. Karničar je vse svoje znanstvenoraziskovalne moči namenil slovenistični stroki. Je eden od utemeljiteljev graške dialektološke šole in strokovnjak za koroška narečja. Več kot trideset let že sodeluje pri leksikalni inventarizaciji slovenskega ljudskega jezika na Koroškem. Rezultat tega velikega projekta je tezaver, ki ga izdaja Avstrijska akademija znanosti. Gre za slovar, ki je nepogrešljiv pripomoček v slavistični primerjalni dialektologiji, etimologiji in onomastiki. Trideset let je Karničar zbiral dialektološko jezikovno gradivo in Slovenski akademiji znanosti in umetnosti leta 2016 predal 600 ur posnetkov. Petnajst let je zbiral in raziskoval tudi domače govore Obirja. Svoj odnos do slovenščine, slovenske kulture in pesmi je ponazoril z naslednjimi besedami: »Najprej je bila misel, nato beseda, potem pa pesem.«

Dr. Karničar se zaveda edinstvene vloge maternega jezika v izobraževanju in pri oblikovanju domoljubja. Ves čas se zavzema za privilegiran položaj nacionalnih jezikov ter se upira njihovemu nadomeščanju z globalnim jezikom. Zaradi kulturne identitete posameznih narodov Evropske unije bi bilo treba na univerzah študij nacionalnih jezikov in literatur ohranjati in spodbujati, je prepričan.

Dr. Karničar je bil dolga leta dejavni član upravnega odbora Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Leta 2016 je postal podpredsednik novoustanovljenega Slovenskega inštituta. Ves čas si prizadeva za ohranjanje tradicije slovenističnega delovanja na Dunaju. Je zaveden Slovenec in visoko cenjeni ambasador slovenskega jezika in slovenske znanosti v Avstriji in svetu.


Foto: Daniel Novakovič/STA


Dr. Edvard Kobal, medalja za zasluge, za prispevek k promociji slovenske znanosti

Dr. Edvard Kobal že nekaj več kot dve desetletji vodi Slovensko znanstveno fundacijo, ustanovo za pospeševanje in promocijo znanosti, ki se je pod njegovim vodstvom uspešno vključila v širše evropske povezave.

Dr. Kobal sicer poslanstvo prosvetljenega slovenskega promotorja znanosti opravlja že več kot 35 let. Modele spodbujanja mladih k raziskovalni dejavnosti je začel razvijati že v začetku 80. let prejšnjega stoletja, ko je na mestni ravni v Ljubljani sprožil gibanje »Zaupajmo v lastno ustvarjalnost«. Po osamosvojitvi Slovenije je vodil državni program za policentrični razvoj Slovenije na področju znanosti in tehnologije. Zdaj si kot predstojnik Slovenske znanstvene fundacije neumorno prizadeva za ustrezno družbeno veljavo znanosti ter boljšo znanstveno pismenost posameznih javnosti in družbe kot celote.  

Fundacija je pod njegovim vodstvom vzpostavila cel niz mehanizmov za promocijo znanosti. Morda najpomembnejši je letni slovenski festival znanosti, namenjen tudi komuniciranju z javnostmi. S priznanji »Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju« fundacija še dodatno ozavešča javnost o pomenu razumevanja znanstvenih prizadevanj ter izobraževanja o znanosti in njeni družbeni vlogi. Fundacija organizira tudi letno tehnološko konferenco z imenom Noordungov forum ter otrokom, mladostnikom in študentom omogoča raziskovalno delo v laboratorijih. Fundacija v okviru mednarodnih mrež slovenskim znanstvenikom daje vrsto priložnosti za sodelovanje v mednarodnem prostoru, mladim znanstvenikom pa na različne načine omogoča, da je njihovo delo opaženo.  

Dr. Kobal je zelo dejaven tudi pri razvijanju filantropije za več znanosti, ki krepi vključenost ozaveščenih posameznikov in organizacij v razvojne priložnosti, ki jih omogoča znanost. Dr. Kobal neomajno proučuje načine, kako povezati družbo in znanost, da bi se učinkovito medsebojno plemenitili.

Dr. Kobal opravlja pionirsko delo, pri čemer sledi jasni viziji uspešne slovenske družbe, ki bo razumela izzive prihodnosti ter hodila v korak z razvojem znanosti in tehnologije.


Foto: Daniel Novakovič/STA


Dr. Marija Makarovič, medalja za zasluge, za ohranjanje nacionalnega spomina o načinih življenja Slovencev od konca 19. stoletja

Dr. Marija Makarovič je začela svojo izjemno raziskovalno pot etnologinje v petdesetih letih 20. stoletja. Ukvarjala se je z oblačilno kulturo Slovencev. Zanimala sta jo način oblačenja slovenskega kmeta in sporočilo, ki ga lahko razberemo iz njegovih oblek. Kmečka noša, vezenine, nakit so bile teme njenih muzejskih razstav in strokovnih člankov, pa tudi njene disertacije, ki jo je uspešno zagovarjala in tako postala prva slovenska etnologinja z doktorskim nazivom. Tekstilno zbirko Slovenskega etnografskega muzeja, kjer je delala kot kustosinja od leta 1953 do upokojitve, je obogatila z več tisoč predmeti in jo tudi inventarizirala. Zbirko je smiselno uredila in dopolnjevala po krajevnih, časovnih, socialnih in funkcionalnih merilih.

Poleg rednega muzejskega dela je raziskovala tudi številne druge slovenske narodopisne vidike: od ljudske medicine in medsebojne pomoči na vasi, do socialnih mrež ter kmečkih poslov in virov preživljanja, pa pregovore, samomorilnost, alkoholizem. S terenskim delom je nadaljevala tudi po upokojitvi.

Opus njene 50-letne raziskovalne kariere je impresiven. Obsega več kot 2000 bibliografskih enot, med njimi več kakor petdeset monografij ter 400 znanstvenih in strokovnih člankov. Pripravila je deset samostojnih razstav in sodelovala pri številnih skupinskih razstavah. Skoraj nepregledno je število njenih sodelovanj z lokalnimi institucijami in ljubiteljskimi društvi, predvsem folklornimi skupinami. Ureja zbirke, v katerih objavlja življenjske zgodbe posameznikov in tako ohranja nacionalni spomin o bogastvu načinov življenja Slovencev od avstrijske Koroške do Kočevskega. Zaradi obilice podatkov s terena in iz arhivov bodo njene krajevne monografske študije še dolgo nedosežene, njene študije pa edini etnološki dokument o življenju ljudi v izginjajočih slovenskih krajih od konca 19. stoletja do konca 20. stoletja. To ji hvaležno priznavajo njeni kolegi in vsa zainteresirana javnost.

S svojim izjemnim opusom je dr. Marija Makarovič pomembno sooblikovala slovensko etnografsko vedo, ki se ji je zapisala z vso skrbnostjo, požrtvovalnostjo in veseljem.


Foto: Daniel Novakovič/STA


Andrés Valdés y Fuentes, medalja za zasluge, za zasluge pri obogatitvi slovenskega kulturnega prostora

Ko je pantomimik Kubanec Andrés Valdés leta 1964 prišel v Ljubljano in nastopil na slovenski televiziji, so se gledalci nastopu čudili. Zakaj nič ne reče, je morda gluhonem, so začudeno spraševali. V tistem času so pantomimo poznali le redki.

Andrés Valdés je v slovenski kulturni prostor prinesel takrat novo zvrst umetnosti – sodobno pantomimo. Bil je prvi pantomimik in dolga leta tudi edini v Sloveniji. Pantomime se je učil v Parizu pri legendah te umetniške zvrsti, ki ji je namenil vse svoje življenje. Ustvarjalne vrhunce je dosegel v Sloveniji, svoji novi domovini.

Danes je njegovo delo prepoznano kot izjemno. Ne samo zaradi vrhunske strokovne ravni njegovih stvaritev. Tudi ne samo zaradi uspehov pri občinstvu, ki je bilo očarano nad njegovimi solističnimi nastopi s serijami kratkih mojstrovin, polnih humorja, a tudi grenkih resnic. Izjemen je njegov prispevek tudi zato, ker je s svojim velikim znanjem in bogatimi izkušnjami s pantomimo začel dolgotrajen proces bogatenja in širjenja okvirov slovenskega kulturnega prostora.

Kot malokdo je razumel pomen dramaturgije giba in njegove funkcionalnosti znotraj odrskih zakonitosti, soglašajo poznavalci njegovega dela. Postal je svetovalec za gib v mnogih slovenskih gledaliških hišah, pantomimo in mimo je poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, v baletni šoli v Ljubljani in lastnem Studiu za pantomimo. V gibalnih in pantomimskih veščinah je izoblikoval marsikaterega dramskega igralca. Ni ga slovenskega dramskega gledališča, kjer Andrés Valdés ne bi imel ustvarjalnega vpliva.

Je izjemna umetniška osebnost. Njegova ustvarjalna umetniška in pedagoška biografija je bogata, intenzivna in raznovrstna. S številnimi solističnimi predstavami je obredel Slovenijo in nekdanjo Jugoslavijo ter s pantomimo kot slovensko umetnostjo nastopil na številnih gostovanjih v tujini. Za svoje delo je prejel mnogo nagrad in priznanj, nazadnje leta 2010 stanovsko – bršljanov venec za življenjsko delo Združenja dramskih umetnikov.


Foto: Daniel Novakovič/STA