Predsednik republike: Bolj bi se morali zavedati vrednosti znanosti in njenega pomena

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma udeležil slavnostne podelitve nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti v Sloveniji. Predsednik republike je bil na podelitvi slavnostni govornik.

Na slovesnosti so razglasili letošnje prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad, Zoisovih in Puhovih priznanj ter priznanja Ambasador znanosti Republike Slovenije.


Foto: Daniel Novakovič/STA

V nadaljevanju Vam posredujemo besedilo slavnostnega govora predsednika republike (Velja govorjena beseda!)


Spoštovani predsednik odbora dr. Plavec,
spoštovana gospa ministrica,
spoštovane znanstvenice in znanstveniki,
raziskovalke in raziskovalci,

prav zares mi je v posebno čast, da vas lahko nagovorim ob letošnji podelitvi naših najvišjih znanstvenih priznanj.

Ta večer je praznik slovenske znanosti.

V takem slavnostnem, prazničnem nagovoru se ne moremo izogniti besedam o zdravstvenem stanju, v katerem je ves svet.

Pandemija, ki jo prestajamo, je pokazala, da smo vsi v istem čolnu, da si moramo med seboj pomagati, vsi pa smo odvisni od znanosti.

In svetovna in naša domača znanost sta se v tem času dobro izkazali.

V svetu smo izjemno hitro dobili novo cepivo, dobivamo pa tudi zdravila. To je bilo mogoče zaradi raziskav iz prejšnjih let in desetletij: pridobljeno znanje smo uspeli zdaj resnično hitro uporabiti.

Kar je včasih trajalo desetletja, je znanost zdaj opravila v dobrem letu. To kaže na pomen raziskav, tudi osnovnih raziskav, ki v začetku nimajo konkretnega namena, dajejo pa novo poznavanje in znanje, ki ju lahko, ko je treba, hitro uporabimo.

Naučili smo se torej, da ne moremo le čakati, da se nek problem pojavi, ampak se moramo nanj pripravljati, ko ga še ni.

To velja tudi za slovensko znanost. Spomnimo se, kako smo bili v mesecih pred koncem lanskega leta ponosni, ko smo tudi mi imeli svoje tekmovalce za prvo cepivo.

Ves čas pandemije pa imamo svoje ljudi, strokovnjake in znanstvenike, zdravnike, epidemiologe, mikrobiologe, biokemike, matematike in druge, ki vedo, za kaj gre, ki nas znajo usmerjati in nam stvari razložiti. Komu naj zaupamo, če ne njim!

Iz vsega lahko potegnemo tudi nekaj naukov.

Najprej glede vprašanja, ali naj v sorazmerno majhni državi z omejenimi kadrovskimi potenciali gojimo vse znanosti ali naj se omejimo le na nekatera področja, kjer bi lahko skoncentrirali svoje sile?

Zdaj je odgovor jasen: ne vemo, kaj nas čaka in pripravljeni moramo biti na vse - kar pomeni, da moramo gojiti vse znanosti. Na čim višjem strokovnem nivoju, čeprav v omejenem obsegu.

Kadrovske in finančne omejitve moramo preseči z intenzivnim sodelovanjem s tujino, z Evropo in s svetom - kar nam je pomagalo tudi v tej krizi.

Ob tem lahko skušamo odgovoriti še na dilemo, po mojem mnenju umetno dilemo, katera od znanosti je bolj pomembna za družbo: naravoslovje, tehnika, družboslovje, humanistika ali medicina?

Če želimo biti nacija in država v polnem pomenu besede in če želimo biti pripravljeni na negotovo prihodnost, moramo razvijati in podpirati vse znanosti in vse vede.

In nazadnje.

Naša znanost je dobra, kar se vidi tudi po uspešnem delovanju slovenskih znanstvenikov v tujini. Iskreno in iz vsega srca čestitam vsem nocojšnjim prejemnicam in prejemnikom priznanj.

Zaslužili ste jih v močni konkurenci, kar daje vašemu delu še posebno vrednost. Najbrž ni lepšega občutka, kot je tisti, ko kot znanstvenik nekaj odkriješ, ko prvi prideš do novega znanja.

Toda prav je, da ste razen s svojim dobrim občutkom nagrajeni tudi s priznanjem okolja, v katerem delujete, in skupnosti, v kateri živite.

Bolj bi se morali zavedati vrednosti znanosti in njenega pomena. Več veljave bi ji morali dati. Potem se nam morda ne bi zgodilo, da na lestvicah evropskih primerjav nezaupanja v znanost, pridemo na vrh.

Kako je mogoče, da v času, ko najbolj potrebujemo znanstvene rešitve, ljudje pri nas zaupajo v neznanstvene nerešitve?

Za vas znanstvenike je morda bolj kot za kogarkoli drugega mogoče reči, da stojite na ramenih dognanj velikanov, ki so delovali pred vami.

Znanost res ni od včeraj - definicija znanosti je, da je v njej vse, kar vemo doslej, vse znano znanje.

Zato se moramo vsi bolj potruditi, da bo to jasno vsem. Znanost rešuje življenja, znanost ima odgovore tudi na najtežja vprašanja.

Ljudje pa imamo odgovore na vsa vprašanja, če med seboj sodelujemo in si pomagamo in si zaupamo.

Želim vam veliko zadoščenja pri delu, ki ga opravljate, za vaše dosežke pa vam čestitam in vam izrekam globoko spoštovanje.

Znašli smo se v težkih okoliščinah in zaradi dolgotrajnosti te krize, ki je res nekaj posebnega, ljudi zapušča potrpljenje, so nestrpni, želijo, da bi se čim prej izvlekli iz te situacije in iščejo odgovore. Vsem njim bi rad, kot njihov predsednik sporočil, da nimamo druge in boljše rešitve, kot da poslušamo tiste, ki o vsem tem vedo največ, ki so se do tega kar vedo dokopali skozi svoje znanstveno-raziskovalno delo, ki nimajo drugih interesov, ko ga posredujejo najširši javnosti od tega, da bi pomagali celotni družbi, da se čim prej izkoplje iz teh težav.

Naj torej kot predsednik republike, ki mu je dana možnost, da se zahvalim vsem vam v imenu vseh naših ljudi, to storim z iskrenim srcem. Prosim vas, da klub temu da ste tisti med vami, ki pogosteje nastopate v javnosti in ste s tem tudi izpostavljeni kritikam, da zaradi vaše vesti in našega upanja, to enako vestno počnete tudi naprej. Od vas smo v veliki meri odvisni in rad bi rekel, da vam veliko ljudi zaupa in računa na vas. Mislim, da v tem smislu za znanstvenika ni večjega zadoščenja.


Foto: Daniel Novakovič/STA