Minister za obrambo in načelnik generalštaba sta predsedniku republike predstavila letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske
Ljubljana, 4. 3. 2022 | sporočila za javnost
Minister za obrambo mag. Matej Tonin in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš sta predsedniku Republike Slovenije in vrhovnemu poveljniku obrambnih sil Borutu Pahorju danes predstavila letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske za leto 2021.
Po predstavitvi letnega poročila o pripravljenosti Slovenske vojske so predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor, minister za obrambo mag. Matej Tonin in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš imeli novinarsko konferenco.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Besedilo uvodne izjave predsednika Pahorja (Velja govorjena beseda!):
Spoštovane gospe in gospodje,
danes sem bil v skladu z zakonom seznanjen z oceno pripravljenosti Slovenske vojske v letu 2021 s strani načelnika generala Glavaša in ministra za obrambo mag. Tonina. Ob tej priložnosti bom izpostavil nekaj mojih ključnih zaključkov in mnenje.
Poudarjam, da gre za redno letno poročilo Generalštaba Slovenske vojske in ni bilo posebej pripravljeno zaradi vojne v Ukrajini.
Poudarjam, da Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena. Posredno pa so se, zaradi ruske agresije na Ukrajino, politične in varnostne razmere resno zaostrile.
Slovenija se na rusko ogrožanje mednarodnega reda in miru s pomočjo Ukrajini in sankcijam zoper Rusijo odziva kot aktivna članica Evropske unije in NATO, kot sestavni del Zahodnega sveta.
Že od začetka agresije poudarjam, da si moramo prizadevati za čimprejšnjo prekinitev ognja in nadaljevanje reševanja spornih vprašanj po mirni poti.
Kljub temu, da se ta trenutek zdijo možnosti za mirno rešitev spora majhne, jih ne smemo nikoli podcenjevati ali spregledati. Gre za reševanje človeških življenj, zmanjšanje obsega trpljenja in splošnega zaupanja v sposobnost diplomacije, da ureja spore v vzajemno korist, v korist vseh.
V vsakem primeru pa pri letošnjem rednem poročanju o pripravljenosti Slovenske vojske ne moremo mimo dejstva, da so se varnostne razmere v našem okolju poslabšale.
Ponavljam, da Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena in zaenkrat ni znakov, da bi to bila. Vendar moramo resno in naglo poslabšanje političnih in varnostnih razmer v Evropi in svetu jemati z vso resnostjo. V tem smislu bo Slovenija po potrebi sprejemala sorazmerne ukrepe.
Spoštovani gospe in gospodje,
minister za obrambo in načelnik Generalštaba Slovenske vojske s sodelavci sta me danes seznanila s poročilom o stanju v Slovenski vojski, ki ga je pripravil Generalštab Slovenske vojske.
Iz poročila Generalštaba Slovenske vojske izhaja, da je Slovenska vojska naredila viden napredek. Ni pa ta napredek še dovolj za celovito delovanje v vojnih razmerah.
Vendar pa z vso odgovornostjo ocenjujem, da je Slovenska vojska skupaj z drugimi silami in ob podpori ljudi sposobna ubraniti suverenost in ozemeljsko celovitost Republike Slovenije.
Iz poročila izhaja:
Prvič,
da se sredstva, ki jih zagotavljamo za Slovensko vojsko povečujejo. Izboljšuje se struktura izdatkov, tako da več sredstev namenjamo za redno operativno delovanje in investicije.
Tako bo Slovenska vojska lahko nadaljevala z izvajanjem procesa modernizacije in razvoja slovenske vojske.
Drugič,
izboljšujemo opremljenost in potrebna sredstva za delovanje. Narejen je napredek, ki pa ni zadosten za to, da bi lahko Slovenska vojska učinkovito delovala tudi v najbolj zahtevnih razmerah.
Zaostanek na tem področju je bil tolikšen, da ga ni bilo mogoče odpraviti v enem koraku in ga bo potrebno odpravljati daljše obdobje.
Tretjič,
na kadrovskem področju je bil narejen prvi korak na zahtevni poti povečevanja števila pripadnikov Slovenske vojske. V stalni sestavi je ustavljen trend padanja števila vojakov, v prostovoljni pogodbeni rezervi je rezultat še za spoznanje boljši, saj se je število povečalo za nekaj deset pripadnikov.
To še zdaleč ni dovolj, vendar z doslednim izvajanjem sprejetih ukrepov in njihovim izboljševanjem ter nadgradnjo, lahko pričakujemo postopno povečevanje števila pripadnikov Slovenske vojske. To je ključna naloga!
Hkrati moramo zaradi naravnega odliva, ki bo v naslednjih letih. Zaradi upokojevanja, večji, zagotoviti ustrezno nadomestitev odhajajočih pripadnikov tudi med častniki in podčastniki ter zagotoviti predvsem kontinuiteto v poveljniški strukturi, ki bo ustrezno usposobljena in motivirana za vodenje in poveljevanje v vseh razmerah.
Četrtič,
stanje na področju infrastrukture se je v preteklem letu izboljšalo, vendar je napredek premajhen.
Načrtovane obsežnejše investicije v prihodnjih letih bodo pomenile kvalitativen preskok za delovanje Slovenske vojske, zlasti pa za njeno usposabljanje in urjenje.
Petič,
Slovenska vojska je imela v preteklem obdobju pomembno vlogo pri podpori Policiji pri varovanju državne meje, podpori zaščiti in reševanju oziroma Civilni zaščiti, njen pomemben/očiten prispevek je bil v času epidemije COVID-19.
Obremenjenost z navedenimi aktivnostmi se kaže v manjšem obsegu rednih in nujnih usposabljanj za izvajanje temeljnega poslanstva – obrambe države.
Seveda je bil poudarek dan ključnim silam, vendar mora ostati prioriteta visoka usposobljenost sleherne enote in pripadnika Slovenske vojske.
Zato menim, da je v sodelovanju z drugimi pristojnimi državnimi organi potrebno preveriti sedanji obseg nalog in premisliti o optimizaciji angažiranja Slovenske vojske s ciljem dajanja večjega poudarka usposabljanju.
Šestič,
ne glede na to, pa je Slovenska vojska v tem letu dosegla dobre rezultate v okviru mednarodnih vaj in, že tradicionalno, velike pohvale pri zagotavljanju miru in stabilnosti v regiji in misijah izven nje.
Pripadniki Slovenske vojske ostajajo izjemno cenjeni in v nekaterih okoljih nepogrešljiv člen pri izvajanju nalog.
To temelji predvsem na usposobljenosti, izurjenosti in veliki pripadnosti pri izvajanju nalog.
Sedmič,
aktualne grožnje med drugim terjajo okrepljeno delovanje na področju kibernetske varnosti in obrambe.
To velja za nacionalni nivo, kjer Slovenska vojska pri tem aktivno participira. Hkrati pa je potrebno zaščititi tudi lastno delovanje enot in poveljstev pred temi grožnjami.
V tem kontekstu je bilo okrepljeno sodelovanje v mednarodnem prostoru in usposabljanje. Vse to pa ne zadošča.
Poleg že omenjenega izziva na kadrovskem področju, bo potrebno zagotoviti sodobno opremo ter intenzivno izobraževanje in usposabljanje.
Naposled,
za dosego visoke stopnje pripravljenosti v vseh razmerah bo potrebno v naslednjih letih vložiti dodatna sredstva, dodatne napore pri izboljšanju organizacije in strukture, infrastrukture, opremljenosti in zagotovitve vseh potrebnih materialnih sredstev.
Če kdaj, sedaj vidimo, da vsak vložen evro v varnost in obrambo zagotovi, ne le varnost vseh nas, pač pa tudi večkratno povrnitev vseh vložkov, ker nam z zagotavljanjem varnosti zagotavlja pogoje za stabilnost in razvoj.
Gospe in gospodje,
vse od konca vojne za Slovenijo in naše mednarodne uveljavitve, katere tridesetletnico praznujemo prav letos, je bila in ostaja Slovenija varna država, med najvarnejšimi državami v svetu. Vsi, vsak na svojem področju in v skladu s svojimi pristojnostmi si bomo prizadevali, da tako tudi ostane.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Foto: Daniel Novakovič/STA