SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik republike Borut Pahor je vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge Atletski zvezi Slovenije

Ljubljana, 23. 9. 2020 | sporočila za javnost

Na državni praznik, dan slovenskega športa, je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge Atletski zvezi Slovenije ob 100-letnici organiziranega delovanja atletike v Sloveniji kot množičnega in vrhunskega športa.

V imenu Atletske zveze Slovenije je zlati red za zasluge sprejel njen predsednik Roman Dobnikar.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge Atletski zvezi Slovenije
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Utemeljitev:

Ob 100-letnici organiziranega delovanja atletike v Sloveniji kot množičnega in vrhunskega športa prejme Atletska zveza Slovenije zlati red za zasluge.

Atletika je kraljica športov. Je najbolj zvesta antični olimpijski tradiciji in med vsemi športi najbolj najdosledneje sledi izvirnim olimpijskim načelom: hitreje, višje, močneje. Atlet je drugo ime za športnika in pooseblja starogrški ideal telesnega in duhovnega ravnovesja.

Atletske vaje so se na Slovenskem pojavile že precej zgodaj v sokolski telovadbi. Bile so sestavni del telovadnega sistema in s tem pomemben del telovadnega mnogoboja. Pred prvo svetovno vojno so atletske vaje zaradi vplivov z Dunaja in Prage, kjer so jih uporabljali pri treningih nogometa, prevzeli v ljubljanski Iliriji. Ilirija se je tako leta 1919 iz nogometnega kluba preoblikovala v Športni klub Ljubljana z različnimi sekcijami in ena od njih je bila lahkoatletska, vodil jo je Stanko Bloudek.

Čeprav bi za začetek atletike na naših tleh lahko šteli že leto 1887, ko se je pri dolenjskem Sokolu v Novem mestu pojavila kot tekmovalni šport, ali pa leto 1891, ko je član celjskega Sokola Matija Benčan odlično nastopil na mnogoboju v Pragi, je po mnenju mnogih najoprijemljivejši mejnik leto 1920. Tedaj, po prvi svetovni vojni, je bilo septembra v Ljubljani organizirano prvo atletsko prvenstvo za moške. Istega leta je bila ustanovljena tudi Športna zveza Ljubljana s tehničnim odsekom za atletiko.

Nato so slovenski atleti uspešno tekmovali na prvenstvih Jugoslavije, leta 1922 so, sicer samo v treh disciplinah, nastopile tudi slovenske atletinje. Kljub hitremu začetnemu zaletu pa atletika ni mogla napredovati in se razvijati, saj ni bila vključena v športno vzgojo mladih. Še najbolj se je razvijala v okviru sokolskih društev, od koder je prihajala tudi večina takratnih državnih rekorderjev. Prvotno središče atletike je bila Ljubljana, kjer sta delovala dva kluba, Ilirija in Primorje. Leta 1924 je sledil prvi slovenski nastop na poletnih olimpijskih igrah, ko je Stanko Perpar v Parizu za Kraljevino SHS tekel na 200 metrov. Atletinje Ilirije so leta 1925 postale ekipne prvakinje kraljevine in postavile dva rekorda. Napredovala je tudi moška ekipa in ljubljansko Primorje je bilo ekipni prvak Jugoslavije v letih od 1933 do 1936. Tik pred drugo svetovno vojno so postajali vse močnejši tudi mariborski klubi Rapid, Maribor, Maraton in Železničar. Slovenski atleti so svojo kakovost potrjevali s številnimi zmagami in medaljami na balkanskih igrah, v evropske in svetovne deseterice pa se je redno uvrščal metalec kladiva Milan Stepišnik, ki je bil na olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu zastavonoša jugoslovanske reprezentance. Po koncu druge vojne je osrednje mesto na slovenskem atletskem zemljevidu prevzelo Celje, potem ko je dobilo prvi atletski stadion v Jugoslaviji.

Nov mejnik je bila ustanovitev Atletske zveze Slovenije leta 1948, istega leta, ko je Marko Račič nastopil na olimpijskih igrah v Londonu. V naslednjih letih je atletika po številčnosti in kakovosti dosegla predvojno raven ter jo potem tudi vedno bolj presegala. Napredovala je do dosežkov, kot so olimpijski finale Stanka Lorgerja leta 1956 v Melbournu, dve leti pozneje njegova in prva slovenska srebrna medalja na 110 metrov z ovirami na evropskem prvenstvu v Stockholmu, svetovni rekord na 80 metrov z ovirami Drage Stamejčič v Celju leta 1964 ter bron Nataše Urbančič v metu kopja na evropskem prvenstvu v Rimu leta 1974. To obdobje se je sklenilo z bronom Boruta Bilača na evropskem prvenstvu leta 1990 v Splitu.

Po osamosvojitvi Slovenije je tudi slovenska atletika začela samostojno pot v evropskem in svetovnem merilu, potem ko je oktobra 1992 najprej postala polnopravna članica Evropske atletske zveze, nato pa avgusta 1993 še članica Mednarodne atletske zveze. Le tri leta pozneje smo v Atlanti dobili prvo srebrno olimpijsko medaljo, ko je Brigita Bukovec nastopila na 100 metrov z ovirami, in nato leta 1999 prvo člansko bronasto medaljo Gregorja Cankarja v skoku v daljino na svetovnem prvenstvu v Sevilli. Vsi se spominjamo finiša bronaste Jolande Čeplak v teku na 800 metrov v Atenah leta 2004 in nihče ni pozabil slovenske himne v čast Primožu Kozmusu, prvič, ko je v metu kladiva osvojil zlato medaljo leta 2008 v Pekingu, ter nato leto pozneje, ko je postal svetovni prvak v Berlinu. S srebrno medaljo na olimpijskih igrah v Londonu je potrdil, da je najuspešnejši slovenski atlet vseh časov. Nič manj se nismo veselili dosežkov Britte Bilač, Marije Šestak, Matica Osovnikarja, Merlene Ottey, Alenke Bikar, Brigite Langerholc, Helene Javornik in Roberta Rennerja ki jim danes sledijo Martina Ratej, Maja Mihalinec Zidar, Maruša Mišmaš Zrimšek, Tina Šutej, Luka Janežič, Kristjan Čeh in drugi.

Posebna lepota atletike je v njeni zvestobi izročilu gibanja in skladnosti. Atletika v svoji vrhunskosti premika meje verjetnega, v svoji prvinskosti pa je dosegljiva vsakomur. V tem je njena iskrenost, v tem je njen mogočni navdih. »Morda privlači atletika sodobnega človeka zaradi svoje prvinskosti, zato ker mu predstavlja zvezo z njegovimi davnimi predniki, ki jim je bila uspešnost v teku, skoku in metu odločujoča v boju za obstanek,« je pred leti zapisal Jože Šturm.

Danes Atletsko zvezo Slovenije tvori šest združenj, v 68 klubov in društev pa je vključenih več kot 3000 registriranih tekmovalk in tekmovalcev. Pregled razvoja in dosežkov slovenske atletike v več kot sto letih je poučen in navdihujoč prispevek k slovenski športni zgodovini ter oblikovanju naše identitete in samozavesti. Slovenska atletika med ljudi seže zlahka, zdi se, da se skoraj vsakdo kdaj pomeri v krosu, cestnem teku, maratonu ali gorskem teku, zdrava tekmovalnost in športno druženje sta za marsikoga način življenja. Kraljica športov nam daje junake, ki se zdijo, kot bi sestopili z Olimpa. Največje zasluge za sijajne uspehe ima Atletska zveza Slovenije in za to se ji država zahvaljuje z odlikovanjem.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge Atletski zvezi Slovenije
Foto: Tamino Petelinšek/STA