Predsednik republike na koncertu ob praznovanju 20-letnice ponovne ustanovitve Škofijske gimnazije in 100-letnice prve mature v slovenskem jeziku
Ljubljana, 12. 5. 2013 | sporočila za javnost, govori
Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na koncertu zborov in orkestra Zavoda sv. Stanislava, ob praznovanju 20. obletnice ponovne ustanovitve Škofijske klasične gimnazije:
Spoštovani,
v veliko čast si štejem, da sem se vam lahko pridružil ob praznovanju dvajsetletnice ponovnega delovanja Škofijske klasične gimnazije v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani in hkrati prve mature v slovenskem jeziku, ki je potekala pred stotimi leti prav na vaši gimnaziji in ki predstavlja v zgodovini slovenskega šolstva nedvomno zelo pomemben mejnik.
V Zavodu sv. Stanislava si v vseh njegovih enotah vztrajno in sistematično prizadevate za to, da bi ustvarili pogoje za celovito osebnostno rast otrok in mladine, zato da bi oboji lahko v polnosti razvili svoje osebne sposobnosti in prispevali k skupnemu dobremu naše družbe, njeni blaginji in trajnostnemu razvoju. Tako poslanstvo ste si zadali ob njegovi ponovni ustanovitvi leta 1993 in temu cilju že dvajset let posvečate vso svojo skrb, znanje in energijo.
V sodobnem prepišnem potrošniškem svetu, odetem v barve različnih ideologij, denarja, interesov, egoizmov, tudi samozvanih modrecev, ko nas poročila o dogajanju doma in v svetu dnevno preplavljajo s slabimi novicami, je to zahtevna in zapletena naloga. Pa vendar vodstvu in učiteljskemu zboru to uspeva, o čemer govorijo rezultati sami zase. Že nekaj let so vaši maturantje 100-odstotno uspešni in v povprečju dosegajo veliko boljše rezultate od nacionalnega povprečja. Poleg učnih uspehov so tu še uspehi glasbenikov in pevcev, predvsem zborov, ki se uvrščajo v sam vrh evropskega mladinskega petja in zmagujejo na zborovskih tekmovanjih, kot je Naša pesem v Mariboru. Predvsem pa je tu zadovoljstvo dijakov, ki imajo ob svojem vstopanju v svet odraslih in iskanju smisla in cilja svoje življenjske poti v takem študijskem in delovnem okolju trdno oporo.
Zavod sv. Stanislava je že od njegovih prvih začetkov leta 1905 pomembno slovensko versko, kulturno, narodno in državotvorno torišče. S tem ciljem je bil tudi ustanovljen in sedanji obnovljeni zavod s ponosom nadaljuje to tradicijo. Vendar pri tem ne želi biti zazrt v preteklost, pač pa se uveljavlja kot moderna in odprta ustanova, ki mladim pomaga razumeti svet, kakršen je, zato da bi se s svojim znanjem, vrednotno orientacijo in odprtostjo za dialog lahko aktivno vključili v prizadevanje za pravično, pošteno in solidarno družbo kot odgovorni državljani Slovenije in sveta.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Podobne cilje imajo številne šole v Sloveniji. Specifičnost škofijske gimnazije pa je uspešen preplet in medsebojno dopolnjevanje prizadevanj različnih enot Zavoda sv. Stanislava: vrtca, osnovne šole Alojzija Šuštarja, Škofijske klasične gimnazije, Jegličevega dijaškega doma, Študentskega doma Janeza F. Gnidovca, poleg tega pa še Glasbene šole, raznih kulturnih krožkov in obšolskih dejavnosti - vsi umeščeni v impozantni stavbi v zelenem okolju s čudovitim pogledom na Kamniške Alpe. Življenjsko prepletanje vseh navedenih ustanov spodbuja tkanje prijateljstev, krepi solidarnost in medsebojno pomoč, medgeneracijske vezi pa razvijajo občutek pripadnosti, ki ga še dodatno krepita medsebojno spodbujanje in opogumljanje.
Verjamem, da bodo intelektualci, ki so mojstrili svojo pamet, dušo in telo v Škofijski klasični gimnaziji, Sloveniji pomagali vzpostaviti družbo prihodnosti brez senc preteklosti in njenih ideoloških delitev. Ljubezen do bližnjega in ljubezen do stvarstva nas napotujeta k sprejemanju drugih in drugačnih ter njihove osebne, nacionalne, tudi verske integritete. Napotujeta nas na zlato pravilo etičnega kodeksa, ki pravi, "ne stori drugemu, česar ne želiš, da bi drugi storil tebi." To je pravilo, ki presega ločnice med ateisti, agnostiki in pripadniki različnih verskih skupnosti. Je skupno vsem civilizacijam in prepričan sem, da nas je velika večina državljanov sveta zavzetih zagovornikov tega pravila. S skupnim prizadevanjem za njegovo uveljavljanje bomo izključevanje, zavračanje in zaničevanje postavili na družbeno obrobje, s tovarištvom, medsebojnim spoštovanjem in skupnim delom za splošno dobro, ne glede na razlike med nami, pa bomo družbi dajali nov cilj in nov smisel. Hitro spreminjajoči se svet in njegova soodvisnost to od nas danes terjata in verjamem, da to zmoremo.
Ko je škofijska gimnazija pred dvajsetimi leti začela delovati je naletela na mešane odzive. Precej je bilo razmislekov o primernosti tega, precej dvomov in tudi nekaj odklanjanja in morda celo sovraštva. To je bilo razumljivo, saj smo bili vsi vzgojeni z mislijo, da morajo biti vse šole enake. In pri nas so bile res enake, še posebej po ukinitvi klasične gimnazije ob koncu 50-tih let, saj so se le malo razlikovale po kvaliteti zaradi selekcije dijakov in profesorjev, po načinu dela pa so bile enake, saj so morale biti enake.
Škofijski klasični gimnaziji želim uspešno delo še naprej, njenim dijakom še nadaljnje nizanje uspehov, vsem skupaj pa prijetno praznovanje obeh pomembnih obletnic.
Foto: Nebojša Tejić/STA