Predsednik republike Borut Pahor svečano otvoril razstavo Cerkev slovenskega jezika

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v Narodni in univerzitetni knjižnici svečano otvoril razstavo 'Cerkev slovenskega jezika', na kateri bo slovenski javnosti do 4. oktobra 2014 na ogled tudi originalni izvod Cerkovne ordninge.

Cerkovna ordinga je bila zamišljena kot sklepni element v Trubarjevi Cerkvi Božji slovenskega jezika. Artíkuli, ki so izšli leta 1562, so bili njena veroizpoved. So hkrati tudi prva v slovenščini objavljena knjiga, ki je bila prevajana v druge jezike. Dve leti kasneje izdana Cerkovna ordninga je korak naprej, saj gre za pravno ureditev cerkve, ki si jo je zamislil Trubar. Večina izvodov je bila že kmalu po izidu zaplenjena in uničena. Lansko leto oktobra pa je bil poleg izvoda, ki ga hrani Vatikanska apostolska knjižnica nepričakovano odkrit še izvod v Mestnem arhivu v Memmingenu v Nemčiji.


Foto: Nebojša Tejić/STA

Predsednik Pahor je s svojo prisotnostjo na odprtju želel poudariti veliko vrednost omenjene najdbe in pomen razstave za celotno slovensko javnost, saj gre za enega najpomembnejših dokumentov iz obširne zapuščine slovenskega protestantskega pisca in avtorja prvih slovenskih tiskanih knjig Primoža Trubarja. Besedilo je predvsem zapis organizacijske, pravne in duhovne ureditve slovenske protestantske cerkve in je hkrati prvi pravno regulatorni dokument na Slovenskem. Cerkovna ordninga je pomembno teološko besedilo, ki v ospredje postavlja vero in njen pomen - je statut Cerkve Božje slovenskega jezika. Cerkve torej, ki je bila namenjena tedaj državnopravno neobstoječi, a v Trubarjevi misli že navzoči slovenski deželi, o kateri je pisal leta 1555. Velja za prvi zapis cerkvenega reda protestantov v avstrijskih deželah in je bila napisana za izobraženo elito v slovenskem jeziku - s tem vzpostavlja slovenski jezik kot jezik vseh cerkvenih obredov in je tako v luči slovenskega protestantizma ob Dalmatinovi Bibliji ena najpomembnejših knjig. Na razstavi 'Cerkev slovenskega jezika' bosta na ogled, poleg še nekaterih drugih, faksimilirani različici Katekizma in Abecednika.

Trubar in njegovi protestantski sodelavci so bili glas razgledanosti, znanja, poguma, svetovljanstva, odprtosti in dialoga. Trubar je med vsemi reformatorji poseben in za Slovence posebej pomemben tudi zato, ker ni oblikoval cerkve določene že obstoječe dežele, temveč cerkev jezika. Ker je dokument, kakršen je Cerkovna ordninga, v 16. stoletju lahko izdal le deželni knez, je bil Trubar zaradi nje tudi dokončno izgnan iz domovine. S svojo uporno vztrajnostjo in trmasto samozavestjo Trubar predstavlja prvega narodnega buditelja Slovencev na dolgi poti oblikovanja slovenske skupnosti kot naroda, zato imata razstava 'Cerkev slovenskega jezika' in ogled Cerkovne ordninge tako izjemen pomen.

Na odprtju razstave Cerkev slovenskega jezika avtorja dr. Kozme Ahačiča je bil slavnostni govornik minister za kulturo dr. Uroš Grilc, odprtja pa se je udeležil tudi vodja mestnega arhiva iz Memmingena Christoph Engelhard, ki je izpostavil vrsto sodelovanj med Memmingenom in Ljubljano. Direktorica Narodne in univerzitetne knjižnice Martina Rozman Salobir je povabila slovensko javnost k ogledu razstave. V spremljajočem kulturnem programu ob otvoritvi razstave pa sta nastopila mezzosopranistka in harfistka Tanja Vogrin ter dramski igralec Brane Grubar, ki je prebral odlomke iz Cerkovne ordninge.