Predsednik Pahor in litovska predsednica Dalia Grybauskaitė danes obiskala sprejemni center za begunce Dobova

Drugi dan uradnega obiska predsednice Republike Litve v Republiki Sloveniji sta si predsednik Pahor in predsednica Grybauskaitė ogledala sprejemni center za begunce Dobova Livarna in se srečala s pripadniki litovske policije in drugimi, ki v tem sprejemnem centru pomagajo pri sprejemu in registraciji ter oskrbi migrantov in beguncev. Litva je bila med prvimi državami članicami Evropske unije, ki je v Slovenijo za pomoč pri varovanju naše zunanje meje napotila kontingent desetih policistov.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Predsednico in predsednika so v Dobovi sprejeli državni sekretar notranjega ministrstva Andrej Špenga, župan občine Brežice Ivan Molan, direktor Policijske uprave Novo mesto Janez Ogulin, komandir Policijske postaje Brežice in vodja Sprejemnega centra Dobova Livarna Sandi Hervol, načelnica izpostave Urada Republike Slovenije za zaščito in reševanje Brežice Zdenka Močnik ter predstavnik litovske policije.


Foto: Daniel Novakovič/STA

V izjavi za medije se je slovenski predsednik še enkrat zahvalil predsednici Litve za odločitev, da ob našem pozivu takoj pošlje deset policistov v Slovenijo v pomoč našim varnostnim silam pri obvladovanju begunske krize. "Tukaj sem vnovič po določenem času, vidim velike izboljšave pri samem sprejemu, pri obravnavi, tako z vidika humanosti kot varnosti beguncev. Vidim izkušnje, ki so si jih nabrali policisti in vojaki, tudi v sodelovanju z drugimi, da je obvladovanje tega problema zdaj še bolj profesionalno kot je bilo," je poudaril predsednik Pahor in opozoril, da še ne moremo napovedovati umiritve tega problema, saj kljub temu, da v Siriji trenutno vlada premirje, še ni dosežena dokončna politična ali vojaška rešitev.

Dejal je, da je blokada grško-makedonske meje povzročila, da po tako imenovani zahodno-balkanski poti ne potuje enako število beguncev kot doslej, in da je potrebno zavarovati zunanje meje Evropske unije, vključujoč mejo Grčije. "Če Grčija pri tem ne more ali noče sodelovati, imamo države na zahodno-balkanski poti od Avstrije do Makedonije pravico, da reguliramo število beguncev, zato da tiste, ki prihajajo sem, sprejmemo v skladu s schengenskimi pravili," je še poudaril predsednik Pahor in dodal, da imajo vse države, ki se s tem problemom ukvarjajo, tako znotraj Evropske unije kot v mednarodni skupnosti, odgovornost, da skušajo problem čimprej umiriti ali celo rešiti, sicer lahko poleti pričakujemo vnovič večje število beguncev.

Na novinarsko vprašanje, kako lahko predsedniki prispevajo k reševanju begunskega problema, je slovenski predsednik spomnil, da so srečanja predsednic in predsednikov držav v okviru pobude Brdo Brijuni Process znatno pripomogla k ohranitvi in poglobitvi zaupanja na politični ravni, "kar je omogočilo, da je potem tudi na ravni vlad in ministrov prišlo do boljšega pretoka informacij, potrebnih za uspešnejše soočanje s temi problemi".

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednica Republike Litve Dalia Grybauskaitė sta dopoldne na ploščadi pred Postojnsko jamo odkrila klop miru in prijateljstva. Litovska predsednica si je v družbi predsednika upravnega odbora Postojnske jame Marjana Batagelja in Katje Batagelj ogledala Postojnsko jamo in se vpisala v zlato knjigo gostov.


Foto: Daniel Novakovič/STA