Nemčija in Slovenija - spoštovanje in sodelovanje

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor danes in jutri na uradnem obisku v Sloveniji gosti predsednika Zvezne republike Nemčije Joachima Gaucka. Po uradnem sprejemu z vojaškimi častmi na Kongresnem trgu in srečanju na štiri oči sta si predsednika Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije izmenjala najvišji državni odlikovanji. Nemški predsednik Joachim Gauck je predsedniku Pahorju podelil odlikovanje Posebni red velikega križa, slovenski predsednik pa je predsednika Gaucka odlikoval z Redom za izredne zasluge.

Foto: Tamino Petelinšek/STA

V pogovoru sta se predsednika strinjala, da se odlično sodelovanje med dvema članicama Evropske unije odraža v podobnih stališčih do zunanjepolitičnih vprašanj in do vprašanj Evropske unije. Pri tem sta še posebej izpostavila sodelovanje pri uresničevanju evroatlantskih aspiracij držav sosednje regije Zahodnega Balkana. Soglašala sta, da so bilateralni odnosi odlični na političnem, gospodarskem, znanstvenem in kulturnem področju. Po mnenju predsednika Pahorja prijateljski in dobri odnosi med državama segajo daleč v preteklost, nov zagon in strateški okvir pa jim je dala tudi Deklaracija o poglobljenem sodelovanju med državama, ki sta jo predsednik Pahor in nemška kanclerka Merkel sprejela leta 2011.

Foto: Daniel Novakovič/STA

Predsednika Pahor in Gauck sta po plenarnih pogovorih med delegacijama nastopila na tiskovni konferenci, na kateri je slovenski predsednik Pahor izrazil veliko zadovoljstvo, da na lahko dvodnevnem uradnem obisku gosti nemškega zveznega predsednika Joachima Gaucka. "Obisk visokega gosta krepi odlične in prijateljske odnose med Slovenijo in Nemčijo. Odnosi so vsestransko razviti in zgledni. Medsebojna naklonjenost je tradicionalna vse od osamosvojitve Slovenije in združitve Nemčije," je dejal predsednik Pahor in predsednika Gaucka seznanil s prizadevanji in dosežki Slovenije, da se kot vzorna država vrne v jedro najbolj razvitih držav Evrope. Nemške izkušnje, vsestransko gospodarsko in znanstveno sodelovanje ter iskreno prijateljstvo bodo Sloveniji pri tem v izdatno spodbudo in pomoč," je dejal predsednik Pahor.

"Pogovarjala sva se in se še bova o odgovornosti najinih držav za krepitev evropske ideje in zagotovitev mednarodnega miru in varnosti. Slovenija kot članica EU in zveze NATO, kot srednjeevropska država, razume odgovornost za uspešnejše približevanje držav Zahodnega Balkana evroatlantskim integracijam. Nemški zvezni predsednik torej prihaja v Slovenijo v času po večletni krizi v okolje z opazno gospodarsko rastjo in nekaterimi drugimi ugodnimi kazalci. To je pomembna prelomnica tudi za gospodarsko sodelovanje med državama. Slovenija in Nemčija beležita že za skoraj 10 milijard evrov blagovne in storitvene menjave. Nemčija je daleč najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije in v vrhu držav neposrednih tujih investitork pri nas. Toda tudi Slovenija počasi dviguje delež investicijske navzočnosti v Nemčiji," je še dodal predsednik Pahor.

Predsednik Pahor je izrazil prepričanje, da bosta gospodarsko okrevanje in krepitev konkurenčnosti slovenskih podjetij prispevala k novim možnostim za sodelovanje ter poudaril, da so nemški investitorji med najboljšimi dolgoročnimi strateškimi partnerji slovenskega gospodarstva. "Dejstvo, da imamo ali želimo imeti Slovenci zelo podobno korporativno kulturo kot Nemčija, je pomembno. Nemčija v Sloveniji vidi priložnosti strateške narave," je še poudaril slovenski predsednik Pahor in dodal, da se bosta s predsednikom Gauckom v nadaljevanju današnjega dne in jutri pogovarjala o vseh zadevah, ki so predmet obojestranskega zanimanja in sodelovanja, tako glede bilateralnih kot multilateralnih zadev.

"Morda naj posebej najavim najino udeležbo na okrogli mizi o pomenu oblikovanja družbenega soglasja za spremembe. V tem smislu namreč poudarjam, da bodo sedanji ugodni gospodarski kazalci v Sloveniji pomenili trajnejšo rast samo v primeru, če bodo dodatno spodbujeni s strukturnimi reformami. Zanje pa si je tako glede na nemške kot tudi na slovenske izkušnje vredno prizadevati s tvornim dialogom," je na tiskovni konferenci še dejal predsednik Pahor.

V nadaljevanju je predsednik Pahor pozdravil podpis Sporazuma o sodelovanju med Univerzo v Ljubljani in Tehnično univerzo iz Berlina.

Predsednika Pahor in Gauck sta se popoldne udeležila okrogle mize z naslovom: »Dialog za spremembe: oblikovanje družbenega soglasja«.

Prvi dan uradnega obiska se bo zaključil s svečano večerjo, ki jo bo gostil predsednik republike Borut Pahor.

Magnetogram tiskovne konference predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Zvezne republike Nemčije Joachima Gaucka:

BORUT PAHOR, PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE:
Gospod predsednik in dragi prijatelj, ekscelence, gospe in gospodje, ko se v politiki in diplomaciji tako zgodi, da se kakšen sestanek zavleče, to lahko pomeni samo dvoje, ali se zavleče zaradi problemov ali pa se zavleče zaradi priložnosti. Z veseljem povem, da se je zavleklo zato, ker nemška in slovenska stran tudi s tem obiskom vidita velike priložnosti za nadaljevanje krepitve vsestranskega sodelovanja med državama in obema narodoma. V svojem imenu in v imenu Republike Slovenije izražam veliko zadovoljstvo, da se na dvodnevnem uradnem obisku pri nas mudi nemški zvezni predsednik Joachim Gauck. Obisk visokega gosta važno krepi odlične in prijateljske odnose med Slovenijo in Nemčijo, odnosi so vsestransko razviti in so zgledni. Medsebojna naklonjenost je, kot veste, tradicionalna vse od osamosvojitve Slovenija in združitve obeh Nemčij. Leta 2011 sta vladi obeh držav tukaj v Ljubljani ob obisku nemške kanclerke Merklove soglašali z Deklaracijo o poglobljenem sodelovanju. Z veseljem lahko ugotovim, da smo s tem takrat dali odnosom med Nemčijo in Slovenijo strateški pomen in da je potrebno videti moj lanski obisk v Berlinu, ki je bil neformalne narave in današnji obisk nemškega predsednika in prijatelja v Sloveniji, kot nadaljevanje strateških odnosov med Slovenijo in Nemčijo. Dvostransko strateško zavezništvo, in to je bil eden od poudarkov najinega pogovora, utegne dobiti z današnjim obiskom še dodaten pomen zato, ker Slovenija gospodarsko okreva. Slovenija se vrača. Nemškega kolega in prijatelja sem z veseljem seznanil s prizadevanji in dosežki Slovenije, da se kot vzorna država v gospodarskem, ekonomskem, pravnem in vseh drugih smislih vrne na evropski politični in gospodarski oder. Nemške izkušnje, vsestransko gospodarsko in znanstveno sodelovanje in seveda iskreno prijateljstvo bodo pri tem tudi nam v vzpodbudo in pomoč. Z nemškim predsednikom sva se že in se še bova pogovarjala o odgovornosti najinih držav za krepitev evropske ideje in zagotovitev mednarodnega miru in varnosti. Slovenija kot članica Evropske unije in Zveze NATO kot srednjeevropska država razume tudi njeno odgovornost za spravo, reševanje odprtih političnih in drugih vprašanj na Zahodnem Balkanu in je pri tem pripravljena sodelovati z Evropsko unijo po svojih najboljših močeh. Nemški zvezni predsednik prihaja torej v Slovenijo v času po večletni hudi recesiji, ki je prizadela našo državo, ki pa ima danes opazno gospodarsko rast, eno najvišjih v Evropski uniji, pa tudi druge spodbudne gospodarske kazalce. To pa je pomembna prelomnica tudi za gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Slovenijo. Slovenija in Nemčija beležita zdaj že skoraj 10 milijardni obseg medsebojne blagovne in storitvene menjave. Nemčija je za Slovenijo najpomembnejši trgovinski partner in tudi med investitorji v Sloveniji je Nemčija pri vrhu držav, ki vidijo Slovenijo kot strateškega partnerja in tako naj tudi ostane. Rad bi tudi izkoristil zadovoljstvo, priložnost, da izrazim zadovoljstvo, kar se tudi, sicer počasi, povečuje delež slovenskih investicij na nemškem prostoru. Gospodarsko okrevanje Slovenije in krepitev konkurenčnosti naših podjetij bo dalo novih možnosti za sodelovanje. Dejstvo je, da imamo ali želimo imeti Slovenci zelo podobno korporativno kulturo kot jo imajo Nemci. Slovenija ima v glavnem z nemškimi investicijami zelo dobre izkušnje, saj Nemčija v Sloveniji vidi poslovne priložnosti kot priložnosti strateške narave.

V okviru obiska nemškega zveznega predsednika se bova v nadaljevanju današnjega dne in jutri pogovarjala o vseh zadevah, ki so predmet obojestranskega zanimanja in sodelovanja, tako glede dvostranskih, kot multilateralnih zadev. Morda naj posebej najavim najino udeležbo na okrogli mizi, kmalu za tem, o pomenu oblikovanja družbenega soglasja za spremembe. In tukaj bi rad povedal tako slovenski, kot nemški javnosti: Poudarjam, da Slovenija lahko ohrani ugodne gospodarske kazalce, glede njenega okrevanja trajneje, če bo izvedla v naslednjem obdobju tudi pomembne strukturne spremembe. To je Nemčiji, pred desetletjem in več uspelo. Ne zlahka, vendar ji je, in med drugim tudi, v sicer napetem, ampak koristnem družbenem dialogu, ki je oblikoval neko soglasje. To si želim tudi za mojo državo.

Naj sklenem. Po lanskem uradnem obisku francoskega predsednika Françoisa Hollanda, letošnji obisk nemškega zveznega predsednika Joachima Gaucka, v simbolnem in stvarnem smislu predstavlja poglobitev tistih strateških vezi, ki jim Slovenija namenja prav posebno pozornost in skrb in veseli me, gospod predsednik, da je ta skrb, vzajemna. Hvala.

JOACHIM GAUCK, PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE:
Ja, spoštovane gospe in gospodje, dragi predsednik. Hvala za to razlago. Tudi sam sem hvaležen za prisrčen sprejem in prijateljski odnos, s katerim se je začel ta obisk in najino srečanje je v znamenju dobrih zvezd, ampak to sem vedel že takrat, ko sva se srečala v Berlinu. Torej nadaljujemo dobro tradicijo sodelovanja Nemčije iz leta 1951, ko je Nemčija postala prva članica Evropske unije in vse do samostojnosti vaše države, ko je Nemčija tudi priznala samostojnost Slovenije. Slovenija je bila prva, ki je potem 2004, ko je pristopila k Evropski uniji tudi prva, ki je leta 2008 prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije, to pomeni, da je Slovenija za nas pomemben del Evropske unije. Najin pogovor mi je posredoval vtis, da kljub temu, da gre še za trajajoč transformacijski proces, ki v Sloveniji poteka, recimo na področju gospodarstva, ta ocena drži še naprej. Zato obstajajo dobri razlogi. Glavni razlog je, da moja država in vaša država, gospod predsednik, ko gre za oceno mednarodnih kriz in problemov, pa tudi takrat, ko gre za oceno glede tega kaj naj se zgodi z državami zahodnega Balkana, z ozirom na vprašanje približevanja Evropski uniji, imamo bolj ali manj podobna mnenja. Torej ne delimo si samo istih vrednot, temveč si delimo tudi skrb, ko gledamo na vzhodni rob Evrope. In naši državi sta tesno povezani, ko gre za oceno teh kritičnih situacij. Pravkar ste govorili o notranjepolitičnih zadevah, in to je zelo pomembno. Ustvarili ste dialog za okroglo mizo, v kateri lahko tisti, ki morajo sodelovati v tem procesu sodelujejo. Ta proces se je pri nas v Nemčiji že zaključil. Pri tem gre za to, vzpostaviti in najti obliko reševanja problemov med delojemalci in delodajalci, ki je v Nemčiji že kar tradicionalna. Tudi mi smo vodili pogajanja in pogovore, katerih cilj je bil najti konsenz in podjetja, ki so bila tukaj pripravljena kooperirati. In na ta način je nastala neka kultura konsenza, ki je za vse sodelujoče in to pomeni, za celotno družbo prinesla prednosti. To ni tako v vseh delih Evrope, ampak rade volje smo pripravljeni, če to želite, da naše izkušnje na tem področju vnesemo v ta vaš proces. Na moji poti skozi Slovenijo, me spremljajo tudi predstavniki sindikatov, predstavniki podjetij, podjetništva in vsi imajo izkušnje iz tega procesa, ustvarjanja kulture konsenza in z zanimanjem bodo prisluhnili kaj ste si vi zadali in kako želite vi doseči napredek za celotno družbo in samo za posamezne skupine. Prav tako smo od vas slišali, da ste optimisti, kar zadeva redukcijo oz. zmanjšanje državne zadolženosti. Ta optimizem ste potrdili tudi s tem, da ste nas opozorili na gospodarsko rast, ki jo zaznamujete v Sloveniji, zato vam čestitam za ta pozitiven uspeh in mogoče lahko to opišem tako, kaj povezuje naši državi, da gre za realističen optimizem. Optimizem pomeni, da vidimo dober konec, realizem pa pomeni, da ostanemo v stiku s stvarnostjo in pri obravnavanih takih vprašanjih, pri pogajanjih, ki jih vodite, je treba ohraniti v viziji pozitiven rezultat, ampak včasih je potreben velik trud, da ta rezultat dosežemo. Vsekakor zaslužite veliko spoštovanje za transformacijske korake, ki jih je vaša država že opravila in stojimo vam ob strani v obliki svetovanja, izmenjave izkušenj. Kot sem že omenil, ko bo šlo za to, da te procese spremljamo in mogoče lahko tudi nekoliko pospešimo. Zato se veselim, da lahko v svoji delegaciji poleg tega pozdravim, oziroma s seboj sem pripeljal tudi predstavnico nemškega zveznega parlamenta, torej tu niso samo predstavniki vlade, ampak tudi posameznih zveznih dežel naše zvezne države, s katerimi smo v stalnem kontaktu in predstavnik, oziroma predsednik ene izmed berlinskih univerz, ki bo prav tako stopil v kontakt oziroma v sodelovanje s tukajšnjimi institucijami. To pomeni, da je delegacija, čeprav je majhna, simbolizira različne možnosti kooperacije in sodelovanja in s tem različne možnosti za zgodbe o uspehu. Skupno gledano je EU, čeprav se v prejšnjih letih povečano govori o krizi v euroconi, zgodba o uspehu in še zlasti v takšni situaciji tega ne želimo pozabiti, gre za zgodbo o uspehu v dobro miru in še zlasti v časih, ko tudi mir ni več sam po sebi umeven, je prednost te evropske unije ravno v tem. In skupna drža vseh članic EU je zaradi tega še toliko bolj pomembna. In zato najpomembnejšim rezultatom našega pogovora spada tudi to absolutno strinjanje glede vprašanj, ki so bila načeta. Želim si še nadaljnjega sodelovanja na vseh nivojih. Gospod predsednik, obisk pri vas se je čudovito začel.

NOVINAR: Vprašanje za oba predsednika, zvezni predsednik, povedali ste, da ste uzrli tudi proti vzhodu. Ali ste govorili tudi o krizi v Ukrajini in ali imate občutek, da zaradi trenutnega položaja in situacije bi bil primeren tudi nek nov ton v odnosu do Rusije?

JOACHIM GAUCK, PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE:
Ta tema ni ostala neomenjena, čeprav ni bila v središču najinih pogovorov. V središču pogovorov so bili bilateralni in evropski načini sodelovanja, ampak tega ne smemo spregledati. Kar zadevo oceno držo Rusije oziroma pozicije Rusije, so najina mnenja zelo tesno skupaj, pravzaprav ni razlik med nemško in slovensko vlado oziroma njunima pozicijama. Pomembno je bilo, da smo to izvedeli, ni bilo neke skrbi, da bi naša pripravljenost za pogajanja z Moskvo bila razumljena narobe, ampak tukaj se razume, da imamo kanale, po katerih poteka komunikacija, ki jo želimo ohraniti in hkrati konsekventno ohraniti in se zavzemati za naša stališča. Nisem dobil vtisa, da bi slovenska stran tega ne razumela ali ne tako razumela.

BORUT PAHOR, PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE:
Ker se s predsednikom strinjava, naj k temu, kar je dodal poudarim samo moje videnje tistega dela, s katerim se sooča EU v sosedstvu, ki zadeva Zahodni Balkan. Moje stališče tudi v pogovorih s predsednikom je bilo, da je v naslednjih letih čas za to, da se Zahodnega Balkana ne zanemarja, da se spodbuja procese sprave, reševanja političnih vprašanj, da se tudi z evropsko pomočjo spodbudi procese vključevanja v evropsko unijo za vse države v Zahodnem Balkanu, pa seveda v zvezo NATO, ki seveda to želijo. Predsedniku sem povedal, da se mi zdi pospešeno vključevanje v evroatlantske države za nekatere države Zahodnega Balkana strateškega pomena za ohranitev miru in varnosti, pa tudi za omejitev morebitnih geopolitičnih aspiracij Ruske federacije v tem delu JV Evrope.

TEJA ŠENTJURC POP TV. Gospod predsednik Gauck, če pogledamo znova na optimistični realizem in na strukturne reforme. Nemčija je vedno za Slovence veljala kot nekakšna gospodarska velesila, mentorica, vzgled. Vi ste vse to naredili že pred 10 leti, Slovenija še vedno ni. Kako vi gledate na to? Kaj je vaše sporočilo danes in, če sem lahko tu malo bolj konkretna, ali obstaja možnost, da bi Nemčija Sloveniji pogledala skozi prste, če se ta optimizem morda malo sfiži in če bi slučajno slovenska vlada se odločila ali bila onemogočena tovrstne reforme v neki dogledni prihodnosti tudi izpeljat?

JOACHIM GAUCK, PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE:
Torej, ker nisem gospodarski minister in še zlasti ne predsednik vlade se moram držati nekoliko nazaj. Ampak nekaj stvari že lahko vidimo. Tudi glede na trenutno situacijo procesa reform gre za program, ki še ni popolnoma od delan, pa gre za številna podjetja in firme, ki so tukaj že investirali. Seveda je to povezano z investicijsko klimo na sploh in ta v prvi fazi zahteva pravno varnost, to je pomemben element ko gre za udejanjanje in vlaganje kapitala tujih podjetij v neko državo. Menim da nismo mi tisti, ki bi od vaše države zahtevali, da morate ta privatizacijski proces izpeljati kar se da hitri kajti to bi povzročilo določena neskladja tudi znotraj države (to počnemo zato ker to hočejo Nemci). Torej če bo Slovenija pogledala druge družbe, ki so v transformacijskih procesih, in kako jim je tam uspelo, potem mislim, da bo to dobro. Kako so to počeli v Baltskih državah, na kakšne težave so tam naleteli, kakšne težave lahko pričakujete vi, kakšni so potenciali ki so bili v okviru teh procesov odkriti in kaj vse lahko pomeni ta investicija, če si dejansko upamo in tvegamo to narediti. Zato torej že mislimo in menimo, da je ta proces politične transformacije, ta je potekal gladko, in njemu mora slediti transformacija na področju ekonomije. Da pa bo tudi tukaj prišlo do določenih trenj, še zlasti na začetku, tako v procesu privatizacije, to smo doživeli tudi mi sami v Nemčiji in to so doživele tudi druge srednje in vzhodno evropske države. Ampak ni strah pravi signal za obvladovanje prihodnosti ampak pogled v prihodnost, ki se ga da skalkulirat, ki se ga da napovedati in v gospodarskem procesu sem v ta kontekst spada tudi odprta miselnost družbe. V ta proces se bomo po potrebi vključili tako na ravni sindikatov kot tudi na ravni podjetniških združenj a tudi na politični ravni bomo rade volje vaši partnerji v tem dialogu. Saj ni tako da želimo komurkoli tukaj diktirati kako hitro morajo izvesti ali izvajati določen proces temveč tako, da smo pripravljeni poleg drugih evropskih držav v ta proces ponuditi in vnesti svoje izkušnje. To je naš pristop.

BORUT PAHOR, PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE:
Smem samo dodat, da Slovenija ne izvaja potrebnih strukturnih reform zato ker bi želela ugodit Nemčiji ali Bruslju. Ampak zato ker je v našem interesu, da okrepimo konkurenčnost, ker nam samo to omogoča, da 10 milijard velik obseg blagovne in storitvene menjave še povečamo. Nemčija je prva trgovinska sila s Slovenijo in mislim da je to, kot sem prej povedal, iz vrste razlogov. Zelo pomembno, zaupamo si med seboj, korporativna kultura je zelo enaka, nemške investicije so se izkazale za strateške, vse to je zelo pozitivno. Okej? Ali lahko skleneva s predsednikom? Se vam zahvaljujeva za vašo pozornost in vam želiva lep dan.

JOACHIM GAUCK, PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE:
Če dovolite bi spregovoril še enkrat o mednarodnih zadevah, najprej vprašanje slovenskemu predsedniku: Omenili ste vlogo Republike Slovenije kot posrednika na Zahodnem Balkanu oz. med Zahodnim Balkanom in EU. Ali se bojite, da bo mednarodna situacija in konflikt v Ukrajini in ravnanje Moskve ogrozilo, dodatno otežilo to približevanje Zahodnega Balkana EU. Tudi zvezna kanclerka je Srbijo imenovala kot potencialni primer destabilizacije po modelu Ukrajine. Ali bi se to lahko zgodilo, tudi vas skrbijo podobne stvari?

BORUT PAHOR, PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE:
Slovenija ima za Srbijo, kot tudi z vsemi drugimi državami v tej regiji, odlične in zelo iskrene odnose. Tudi v pogovoru z nemškim predsednikom sem povedal, da je moj občutek, da si Srbija želi vstopiti v EU zelo iskren, bi pa utegnilo priti do omahovanj v delu srbske javnosti, če bi morala izbirati med Brusljem in Moskvo. V tem smislu razumemo interes Srbije, da nadaljuje pogajanja za vstop v EU, glede širitve NATA pa je zadržna. Kar se tiče Ukrajine in Zahodnega Balkana ter nekaterih pomembnih vzporednic, pa naj še enkrat povem – v Ukrajini se je zgodila zasedba Krima tudi zato, ker mogoče politika EU ni bila dovolj jasna in dosledna. Taka mora biti do Zahodnega Balkana kolikor je to mogoče, da bi se temu eventualno izognila. Nihče ni vedeževalec, nihče od nas ne more z zanesljivostjo reči kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Ampak nek jasnejši odnos do tega dela pa bi bil koristen v tem smislu, pozdravljamo berlinski proces, je v nekem smislu tudi nadgradnja brdo procesa, ki je kot veste, skupaj s Hrvaško produkt slovenske zunanje politike, mi si bomo prizadevali po svojih močeh naprej, želimo samo večjo senzibilnost Evrope, pa seveda tudi Nemčije kot ene vodilnih držav v njej, pa tudi v zvezi NATO, za razmere v Zahodnem Balkanu, da se ne bi čez pet ali deset let zgodilo, da bi zaradi podcenjevanja teh razmer bili znova soočeni s kakšno situacijo, ki si jo nihče v tem delu Evrope ne želi.

JOACHIM GAUCK, PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE:
Sam sem z veliko skrbjo, tudi moja delegacija spremlja oziroma sledi želji slovenskega predsednika, da z ozirom na vprašanje Ukrajine in teh zadev, torej, da ne pademo tukaj na izpitu zaradi premalo konsekventnosti. Mislim, da je bilo to jasno sporočilo, ki nam je bilo posredovano. Vprašali ste me, ali delim to skrb? Po eni strani imamo tradicionalno dobre odnose srbske države do Rusije, to vemo vsi, religiozne, verske povezave, kulturne povezave in nekaj takega je trdno zasidranega v kolektivnem spominu naroda, družbe. In zdaj v naslednjih desetih letih bo sladil zanimiv proces diferenciacije v Srbiji. Prišli bodo ljudje, ki na podlagi te tradicije, dolgoletne tradicije in etnične povezanosti, ki bodo rekli, to je naša pot, pravzaprav spadamo tja. In prišle bodo druge poti, ki jih zaradi torej prednosti, ki jih bodo ponujale in ki bodo kazale zrel demokratični proces in projekt v Evropi, ki ni več projekt, temveč tudi resničnost, ki bo prinesel ljudem pravice in svoboščine, ki kot take v Rusiji ne obstajajo, torej tisti bodo dali prednost tej evropski poti. In veliko ljudi se bo vprašalo, ali obstaja lepa slika prihodnosti za pripadnost enemu ali drugemu velikemu prostoru in vsak, ki bo pogledal v smer EU bo poleg problema videl veliko področje, v katerem gre za odprto družbo, za velike priložnosti, za priložnost uresničevanja lastnih življenjskih načrtov, življenja in zagotavljanja človekovih pravic in svoboščin, pravne varnosti na podlagi nacionalnih in evropskih inštanc. Vse to bo torej politični akter videl, ko bo pogledal v evropsko prihodnost. Kaj bo videl, ko bo pogledal v smer Rusije? Ali ta slika kot takšna obstaja v primerljivi situaciji tudi tam, ki je mogoče lahko konkurenčna ali obstaja ta tradicionalna povezanost? Gre za verjetno zelo kompliciran proces izoblikovanja mnenja in tam, v tem procesu si bo svojo pot poiskala Srbija. Jaz vidim Srbijo kako hodi po evropski poti, kajti tudi politični razred bo tukaj jasno prepoznal prednosti. Ampak ali bo politični razred za sebe pridobil tudi dovoljno, zadostno število državljanov in državljank, tega še ne vemo. Tudi tukaj imam mogoče nekoliko drugačne vrste zamegljen optimizem.

MARKO MILENKOVIČ, POP TV: Eno vprašanje za vas gospod predsednik Gauck. Prej se je govorilo o reformah. Rekli ste, da pač je optimizem, rekli ste, da niste diktatorji, da bi vsiljevali, pa vendar kako bi gledali na državo kot je Slovenija, če bi rekla, da ne bo spoštovala fiskalnega pakta in da si bo vzela naslednja tri leta. In konkretno glede tega, pač tako, ali bi bil drugačen odnos Nemčije, recimo, do Slovenije kot ga ima do Francije, drugačen odziv ali lahko pričakujemo enako stopnjo potrpljenja ? In drugo je konkretno obisk v Sloveniji. Nemčija je pač eden največjih investitorjev v državi, pač v Sloveniji, pa vendar me zanima kje so ovire, da ni tega sodelovanja še več ? Zdaj smo imeli par večjih transakcij, pričakuje se jih še nekaj, ampak kje vi vidite ovire, da bi se to sodelovanje poglobilo ?

JOACHIM GAUCK, PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE:
Na prvi del vprašanja: Nemčija se je v preteklih letih s svojimi partnerji dobro razumela in je ostala zvesta evropski ideji tudi takrat, ko določeni zastavljeni cilji niso bili doseženi, govorim recimo o stopnji zadolženosti. Zaradi tega ni prišlo do sklepa prijateljskega odnosa s Francijo, kajti tukaj gre za drugačno situacijo v kateri država se trenutno nahaja in tudi Nemčija je imela to situacijo, ko v določenih deželah kriterija treh procentov enostavno ni bilo mogoče doseči in zato vsekakor lahko pričakujete, da vam bomo prijateljsko naklonjeni tudi takrat, ko bo tako kot bo. Torej pozitivne prognoze sem slišal in napovedi vašega predsednika, da boste kmalu torej ta kritični prag prestopili, ampak najino, naše prijateljstvo temelji na evropskem prijateljstvu, na evropskem sosedskem odnosu, torej ne temelji na tem, da se posebej odlično odrežete v ekonomskem pogledu, v smislu konkurenčnosti, ampak bistveni element je, da se tukaj razumemo, da smo enotnega pogleda in če lahko v ta proces vnesemo naše izkušnje, naša priporočila, potem bomo to seveda rade volje storili. Kar zadeva ovire pri investicijah pa se glede tega pravzaprav ne bi izražal, to ne spada v področje moje pristojnosti, kot rečeno so tukaj številna podjetja, ki že investirajo v Sloveniji in zato lahko rečem, da je tukaj stvar veliko bolj neproblematična kot v nekih drugih regijah kjer Nemčija izvaja investicije. Torej obstoj številnih še ne privatiziranih podjetij pa torej drugim podjetjem ne jemlje zraka za dihanje in čim bolj bi se nadaljeval ta notranjepolitičnih proces reform tem bolj bodo tudi rasle investicije, recimo nemških podjetij tukaj v Sloveniji. Torej čutim neko oviro, kajti kot rečeno, nisem gospodarski minister, govoriti pač o teh poteh, vprašanjih, razen tega splošnega kar sem zdaj povedal, pravzaprav ne bi več nič drugega dodajal k temu. Hvala.

BORUT PAHOR, PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE:
Prav, hvala lepa.