Pogovor predsednika republike Boruta Pahorja za RTV Slovenija - novinar Dejan Ladika

Pogovor predsednika republike Boruta Pahorja za RTV Slovenija - novinar Dejan Ladika



Novinar: Dejan Ladika

Predsednik Pahor za dnevnik TV Slovenija

Za določitev sprejemljivega števila beguncev za Slovenijo, se je v pogovoru posebej za naš dnevnik zavzel tudi predsednik države Borut Pahor. Vlado je pohvalil za vsa prizadevanja, a je tudi pozval k rednim pogovorom med političnimi strankami. Pahor še opozarja, da se je imigrantska kriza komaj začela, da je že lani svaril pred dogodki kakršnim smo priča zadnji teden, da je sovražni govor nesprejemljiv, a le obsojanje ne bo dovolj za pomiritev strahov ljudi. Poglejmo kaj predlaga predsednik države.

V tej situaciji potem, ko vidim, da se parlament in vlada nista ogreli za moj predlog nekega prehodnega nacionalnega načrta za reševanje imigrantske krize, predlagam vsaj dva ukrepa. En ukrep je, da se na ravni vlade in parlamenta doseže dogovor o najvišjem okvirnem številu beguncev, ki jih je Slovenija še sposobna humano obravnavati. In drugič: da se doseže dogovor z vsemi tistimi občinami, kjer bodo lokacije.

Koliko ljudi lahko Slovenija sprejme in oskrbi?

Zato sem dejal, da mora vlada ugotoviti po zelo potrpežljivih pogovorih z župani in v zelo potrpežljivi komunikaciji s prebivalstvom, kje so lahko ti centri in koliko azilantov lahko sprejmemo. Na tej osnovi bi se lahko v parlamentu skupaj dogovorili za okvirno najvišje število azilantov, ki jih Slovenija še lahko sprejme. To nam bi omogočilo, da bi se izognili enemu zelo nevarnemu političnemu prepiru, ki bo sledil, če dovolj zgodaj do enotnega stališča glede tega ne bomo prišli.

So begunci imigranti tudi pri nas že postali nekako politično sredstvo?

Ni dvoma, da državo vodi vlada in ni dvoma, da vlada precej redno obvešča Državni zbor. Osebno menim, da bi bilo potrebno, tudi za voljo slovenske tradicije, storiti še kakšen korak več. Da bi bilo dobro v teh okoliščinah imeti redno sestankovanje vodij parlamentarnih strank s predsednikom vlade. Tako na politični ravni kot na človeški ravni, to bi rad posebej poudaril v pogovoru, si zaradi humane razsežnosti problema beguncev, ne smemo jemati svobode, da povemo vse kar mislimo. Moramo to samo povedati na spoštljiv in ne žaljiv način. Drugače pa brez kritične polemike o tem, kakšne so dobre rešitve, takih rešitev ne bo. Zato predlagam da se ta različna soočenja dogajajo, da je iskren napor, da se presegajo razlike, zato da se doseže neko soglasje, ali kompromis, da prehitevamo probleme z rešitvami, ne da problemi potem postanejo preveliki zato, da bi bile te rešitve znosne in da smo zelo zelo potrpežljivi v komunikaciji z ljudmi.

Zlasti v politiki, gospod predsednik.

V politiki in v komunikaciji z ljudmi, ki jih ta hip vodimo.

Ponekod že omenjajo vzpostavitve nekakšnih vaških straž. Res ne moremo policiji in vojski zaupati?

Policiji in vojski lahko zaupamo. Vaške straže za varnost naših ljudi niso potrebne.

Dogodek, ki ga gotovo ne bo mogoče izbrisati je nasprotovanje namestitvi otrok imigrantov brez spremstva v dijaškem domu v Kranju. Ali je po vašem mnenju država ravnala prav, ko se je uklonila pritisku staršev in tudi nekaterih profesorjev Gimnazije Franceta Prešerna.

Mislim, da država v nobenem primeru s prisilo v takih okoliščinah kot smo, ali pa bom rekel le malo kdaj, izjemoma lahko uspešno rešuje probleme. Bolj kot prisilo, bi svetoval potrpežljivost.

Omenili so tudi vi neučinkovitost Evropske unije. Države si ne zaupajo med seboj. Ali lahko Unija to krizo preživi?

Mora jo. Ima pa begunska kriza zaradi nekaterih značilnosti to moč, da v odsotnosti politične volje in uspešnih naporov, da se je reši, to Evropsko unijo, če že ne razdre, pa tako oslabi, da ne bo več izpolnjevala pričakovanj naših ljudi. To pa bo dalo seveda veliko manevrskega prostora tistim, ki vidijo vrnitev v preživele, geopolitične vzorce. Slovenija je majhna država, Slovenci smo majhen narod. Mi potrebujemo za naš razvoj odprto družbo mir, tako znotraj sebe kot v našem okolju. Tega zagotavlja Evropska unija. Zato je iskanje skupne evropske politike v najbolj neposrednem nacionalnem interesu naše države.