Otvoritveni nagovor predsednika republike Boruta Pahorja na mednarodni konferenci "Prebijmo molk: O homofobiji in transfobiji v šolah"

Spoštovani!

Vsi smo drugačni. Vsi pripadamo manjšinam, enim ali drugim. Moderna družba mora zaščititi pravico do naših različnih identitet, takih ali drugačnih.

V bistvu s tem lahko merimo napredek civilizacije. Ne smemo podcenjevati tega, kar je bilo doseženo. Toda hkrati ne smemo biti zadovoljni s tem. Družbeni predsodki in pravne norme se spreminjajo počasi.

Foto: Daniel Novakovič/STA

Pri vzgoji je pogostoma najtežje. To je težko, ker generacija, ki vzgaja, s tem spreminja tudi sama sebe. Toda to je tudi elementaren pogoj, da družba postaja bolj odprta za vse.

Zato iskreno pozdravljam in podpiram to mednarodno konferenco.

Sedanja gospodarska kriza odpira tudi moralna vprašanja. Čeprav glede tega postavlja v ospredje ekonomsko pravičnost in enakost, odpira tudi vprašanje strpnosti in humanosti nasploh. Ko se torej v teh časih napredne intelektualne sile ozirajo za boljšo prihodnostjo, morajo imeti pred očmi tudi to razsežnost; spoštovanje drugačnosti v vseh ozirih.

Blaginja ni samo ekonomska kategorija. Je družbena kategorija. Ne gre samo za vprašanje razmerja med bogatimi in revnimi. Gre tudi za vprašanje zaščite vseh vrst manjšin pred tihim ali glasnim nasiljem večine. Pravičnejša družba prihodnosti v tem smislu ni samo družba, v kateri so ustvarjene enake možnosti za vse v ekonomskem smislu, temveč tudi v etičnem smislu. Za novo paradigmo moderne družbe 21. stoletja je to bistvenega pomena.

Spolna usmerjenost ljudi je stvar njihove svobode. Omejena je le s svobodo drugih. Nič v moderni družbi ne more in ne sme premikati te meje. Čeprav vemo, da je v vsakdanji praksi drugače. Predsodki ostajajo silno močni. Zato je izjemnega pomena, da se jih odpravlja tudi znotraj vzgojnega in izobraževalnega sistema. Že sama odločitev, da je to poslanstvo tega sistema, je pomembno samo po sebi. Šolski sistem je namreč ideološki aparat države (Althusser, Louis). Če bo vzgoja drugačnosti in za drugačnost njegov sestavni del, bo sčasoma premagovanje teh predsodkov uspešnejše in trajnejše.

Spoštovani!

V tem smislu ni samo dolžnost civilne družbe, da si prizadeva za strpnost in solidarnost, temveč naloga države. V zadnjih desetletjih je bil glede tega storjen opazen napredek. Nenazadnje, današnja konferenca je podprta s strani Evropske unije. To je zadoščenje za tiste pogumne posameznike in ozke skupine, ki so se same, brez sleherne pomoči postavile za svoje pravice. To je naloga družbe in države danes, ko je potrebno te pravice skrbno braniti, tako na ravni pravnega reda, kot na ravni vsakdanje strpnosti.