SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik republike Borut Pahor je nagovoril poslanke in poslance na 65. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije

Ljubljana, 15. 5. 2014 | sporočila za javnost, govori


Predsednik republike Borut Pahor se je udeležil 65. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije, na kateri so poslanke in poslanci obravnavali obvestilo predsednika republike, da državnemu zboru ne bo predlagal kandidata za predsednika vlade. Predsednik republike Borut Pahor je na omenjeni seji pojasnil svojo odločitev v desetih ključnih točkah:

Predsednik republike Borut Pahor se je udeležil 65. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije, na kateri so poslanke in poslanci obravnavali obvestilo predsednika republike, da državnemu zboru ne bo predlagal kandidata za predsednika vlade.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Nagovor predsednika republike Boruta Pahorja v celoti:

Velja govorjena beseda!

1. Zakaj sem se odločil nastopiti pred vami?

Ker sem skupaj z vami tisti, ki mi ustava nalaga pristojnosti predlaganja predsednika vlade. To pristojnost imam jaz kot predsednik republike, vi pa kot poslanci v poslanskih skupinah ali v skupini najmanj desetih poslancev. Skupaj si moramo prizadevati, da praznino, ki je nastala po odstopu vlade, v dobro države in državljanov čim prej presežemo. Bodisi z imenovanjem novega predsednika vlade ali pa z novimi volitvami.

Del postopkov je za nami. Posvetoval sem se z vami in vsi ste dejali, da nimate predloga za kandidata za predsednika vlade. Da ne razmišljate o oblikovanju večine, ki bi lahko izvolila morebitnega kandidata. In tudi, da si vsi želite, da bi šli na volitve čim prej.

Zdaj je pred nami naslednji korak. Danes vas na podlagi vaših ocen in zagotovil, ki ste mi jih dali, obveščam, da Državnemu zboru ne bom predlagal kandidata za PV in da sem s tem rok, ki mi je na voljo za to, skrajšal.

2. Kakšna je vloga predsednika republike po seznanitvi s prenehanjem dela vlade?

Predsednik republike mora takoj po prejemu obvestila predsednika državnega zbora o tem, da se je državni zbor seznanil z odstopom predsednika vlade, začeti pogovore z vodji poslanskih skupin . Tako določa 111. člen Ustave. Predsednik republike nato NAJKASNEJE v 30 dneh obvesti državni zbor o kandidatu za predsednika vlade oziroma o tem, da kandidata nima.

S tem se mora državni zbor seznaniti na seji.

Če tudi tretji krog ni uspešen, predsednik državnega zbora obvesti predsednika republike, da predsednik vlade ni bil izvoljen. Predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše predčasne volitve, ki so lahko najprej 40 dni in največ 2 meseca od razpusta parlamenta.

3. Ali je pri odločitvi predsednik republike edini, ki s svojimi odločitvami določi datum razpusta parlamenta in predčasnih volitev in ali ima suvereno voljo tudi Državni zbor Republike Slovenije?

Predsednik republike je v teh postopkih le eden izmed deležnikov. V okviru svojega 30 dnevnega roka ima nekaj diskrecije za odločanje, saj lahko s skrajšanjem tega roka celoten postopek pospeši. Oziroma ne zavlačuje, če je jasno, da kandidata ni.

Drugi deležnik je državni zbor, ki lahko s svojimi odločitvami (predvsem pri sklicevanju sej za seznanitve, predlaganjem kandidatov za mandatarja in z odločitvijo o morebitnem tretjem krogu glasovanja) odločilno vpliva na skrajšanje ali podaljšanje omenjenega postopka.

4. Ali so postopki za iskanje mandatarja enaki v primeru če vlada odstopi, ali če ji ni izglasovana zaupnica?

Postopki v obeh primerih niso enaki. Rok pri neizglasovani zaupnici je krajši, saj mora predsednik republike razpustiti DZ in razpisati predčasne volitve v 30 dneh po neizglasovani zaupnici predsedniku vlade. To določa 117. člen Ustave. Sedanje, daljše roke za razpis in izvedbo predčasnih volitev je tako določil način padca vlade, torej njen odstop.

5. Na katero pravno podlago sem naslonil odločitev za skrajšanje roka in ali imam diskrecijsko pravico, ki mi omogoča predlaganje mandatarja Državnemu zboru?

225. člen Poslovnika Državnega zbora določa, da predsednik republike najkasneje v 30 dneh predlaga kandidata. Določen je torej najdaljši rok, katerega je tako po semantični kot tudi po logični pravni razlagi mogoče tudi skrajšati. Drugače Poslovnik DZ ne bi uporabljal besede »najkasneje« temveč bi pisalo tako, da ne bi bilo dvoma o tem, da si mora predsednik republike vseh 30 dni prizadevati najti kandidata. Seveda pa je nujno in prav, da skrajšanje tega roka utemelji, kar sem tudi storil.

6. S kakšnimi ugotovitvami utemeljujem predčasno ugotovitev, da predloga za predsednika vlade ni?


Svojo odločitev utemeljujem z naslednjimi ugotovitvami:
      1. nisem dobil predloga za kandidata za predsednika vlade,
      2. nisem dobil namigov, da bi bila v Državnem zboru oblikovana potrebna večina za njegovo izvolitev,
      3. niti v okviru posvetovanj z vodji poslanskih skupin, niti drugače mi ni nihče posredoval nobenega predloga ali sugestije glede imena,
      4. nihče od deležnikov ni rekel, naj s svojo odločitvijo počakam, ker bi morda utegnil spremeniti svoje stališče,
Na tej podlagi sem se odločil, da predsednika vlade ne bom predlagal. Ob tako enotno izraženem prepričanju poslanskih skupin menim, da je moja odločitev, da skrajšam rok, ki ga imam na voljo za predlaganje kandidatov za predsednika vlade, utemeljena in dopustna.

Utemeljena zato, ker predloga za kandidata za predsednika vlade ni in ker v času, ki mi je sicer še na voljo, tudi ne bi bilo mogoče oblikovati zadostne večine za njegovo izvolitev.
Dopustna pa zato, ker imajo poslanke in poslanci v nadaljnjih postopkih še vedno vse možnosti predlagati svojega kandidata za predsednika vlade.

7. Kakšni so razlogi in okoliščine, zaradi katerih sem se odločil, da ne bom iskal mandatarja?

V času od zadnjih državnozborskih volitev sta se zamenjali dve vladi in so bili opravljeni trije poskusi za oblikovanje vlade - tokratni bi bil četrti. Pri tem je potrebno ugotoviti, da se je v teh letih in zlasti v zadnjem času strankarska postavitev v DZ preoblikovala - tako razmerje med opozicijo in koalicijo kot tudi odnosi med strankami znotraj koalicije. To ne omogoča potrebnega sodelovanja za oblikovanje trdne večine, ki bi lahko oblikovala in vodila vlado.

Pred nami so še vse naloge, ki jih še nismo opravili. Državljani se bolj kot kdaj prej zavedajo nujnosti reformiranja zdravstva, okrevanja gospodarstva in z njim zagotovitve novih delovnih mest, pa tudi delovanja pomembnih družbenih podsistemov. Ne le za danes in za sproti, ampak za jutri in za naše otroke. Tudi mednarodnopolitične in varnostne razmere so v tem trenutku zahtevnejše kot kdaj prej.

8. Zakaj nismo imeli volitev že 22. junija, kot je bilo to sporočeno z vrha slovenske politike?

Ob odstopu predsednice vlade, je bil omenjen kot možen datum volitev 22. junij. Glede na datum odstopa tak rok za izvedbo volitev v okviru ustavnih in poslovniških rokov ni bil izvedljiv, razen v primeru, da bi se takoj in izrecno vse poslanke in poslanci odpovedali svoji ustavni možnosti predlagati kandidata za mandatarja. To pomeni, da ne bi potekal niti 14-dnevni niti 48-urni rok, ki je namenjen tej možnosti. Taka odločitev pa bi bila po enotnem mnenju vseh strokovnjakov nesprejemljiva.

9. Ali je moja odločitev za skrajšanje rokov razlog, da volitve ne bodo septembra, kot je bilo tudi sporočeno z vrha slovenske politike? Kakšni so dejanski ustavni okviri za razpis volitev?

Problem, s katerim se sooča država po odstopu vlade, je, da se, upoštevaje ustavne, zakonske in poslovniške roke, verjetne predčasne volitve lahko izvedejo najprej v juliju ali najpozneje konec avgusta, če ni podan ali izglasovan predlog za mandatarja.

To je ustavni, zakonski in poslovniški okvir, znotraj katerega lahko kot predsednik republike v okviru svojih pristojnosti sprejemam odločitve, povezane z razpisom predčasnih volitev.

Zato v tem smislu ni dobrih rešitev, so samo slabe ali manj slabe.
Prva možnost je izvedba volitev čim prej v mesecu juliju, kot prvi možni rok (13. julij). Ta možnost je izvedljiva v primeru skrajšanja roka, ki ga imam na voljo za predlaganje kandidata za mandatarja in ob upoštevanju najkrajših še dopustnih poslovniških rokov za ostale potrebne postopke, ki jih je dolžan opraviti Državni zbor.
Druga možnost je izvedba volitev konec meseca avgusta kot zadnji možni rok (31. avgust). Ta možnost je izvedljiva ob upoštevanju najdaljših možnih rokov za vse predvidene postopke.
Predčasne volitve 7. septembra, pa bi bilo mogoče izpeljati zgolj v primeru:

      - če se pri postopkih uporabijo najdaljši skrajni možni roki IN
      - če sam po obvestilu iz DZ, da predsednik vlade ni izvoljen, svojo odločitev o razpustitvi parlamenta in razpisu predčasnih volitev preložim za najmanj 4 dni.

Izračuni o možnih rokih volitev, ki jih omenjam, so bili pripravljeni v sodelovanju med strokovnimi službami Državnega zbora in mojega urada. Po teh izračunih bi za izvedbo volitev 7. septembra moral najpozneje 4. julija določiti, da razpuščam parlament z 8. julijem, torej s 4-dnevnim zamikom. Samo v tem primeru bi bile volitve lahko izvedene 7. septembra.

Glede na že omenjeno jasno stališče ustavnih pravnikov, da nimam diskrecijske pravice prelagati datuma razpusta parlamenta, z vidika spoštovanja ustave taka odločitev ni sprejemljiva.

10. Glede te diskrecijske pravice. Ali imam diskrecijsko pravico, da po ugotovitvi Državnega zbora, da je zaključil neuspešno vse postopke z iskanjem mandatarja, podaljšujem rok, ko podpišem odlok o razpustitvi parlamenta in razpisu predčasnih volitev?

Predsednik republike je pri svojih odločitvah absolutno vezan na ustavne in zakonske roke, zato se lahko giblje le znotraj njih. To velja tako za postopke predlaganja novega mandatarja kot tudi glede časa, ki lahko mine od obvestila predsednika državnega zbora, da predsednik vlade ni bil izvoljen, do izdaje akta o razpustu parlamenta in razpisu predčasnih volitev.

Ob pogovoru s predstavniki zunajparlamentarne stranke Solidarnost je bilo z njihove strani izraženo mnenje, da bi bilo v skladu z Ustavo, če bi predsednik republike zavlačeval s podpisom akta o razpustu parlamenta in razpisu predčasnih volitev tako, da bi nato izvedba volilnih opravil padla v septembrski čas.

Vprašanje o ustavni dopustnosti takega zavlačevanja sem postavil tudi na srečanju z ustavnimi pravniki prejšnji teden. Dobil sem nedvoumen odgovor, da v kolikor rok za državni organ v predpisu ni natančno določen, sodna praksa in pravna teorija napotujeta, da mora državni organ odločitev sprejeti takoj, ko jo lahko in z njo ne sme odlašati. V vsakem primeru bi bilo nedopustno po svoji prosti presoji podaljševati rok.

Tu torej predsednik republike nima diskrecijske pravice in mora akt o razpustitvi parlamenta in razpisu predčasnih volitev izdati takoj, ko ga lahko.

11. Ali so morebitne volitve v mesecu juliju in vsa volilna opravila pred tem legitimne?

Na srečanju prejšnji teden so se ustavni pravniki strinjali, da je edini resnično problematični mesec za izvedbo katerega koli volilnega opravila avgust. V kolikor bi torej namenoma zavlačevali z vsemi postopki do skrajnih še dopustnih, z ustavo, zakonom in poslovnikom določenih rokov, bi datum volitev sicer res prestavili zadnjo avgustovsko nedeljo, kar pa bi pomenilo, da bi prav vsa ostala volilna opravila, predvsem pa celotna volilna kampanja, padla v mesec avgust. Ustavni pravniki so si bili mnenja, da je med najpomembnejši procesi v pripravah na volitve tudi volilna kampanja, saj je to tista faza, v kateri se volivci seznanjajo s programi, vsebinami in kandidati in odločajo o tem, koga bodo volili.

…………………………………………………………………………………

Ni dobrih rešitev. So samo manj slabe.

Glede na to, da ni mogoče reči, da obstoji možnost za sestavo vlade pred volitvami, je potrebno iti na volitve čim prej, da se omogoči delovanje vlade s polnimi pooblastili. Mimogrede. Če bi bile predčasne volitve v najkrajšem možnem času bi verjetno Slovenija končno dobila ministra za zdravje po desetih mesecih. Če pa bomo zavlačevali, bo zdravstveni sistem v problemih brez njega celo leto. Premislite!

Magnetogram 65. izredne seje: http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=mag&uid=6B5C2545E14AE816C1257CD9004B89BF