Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na sprejemu za diplomatski zbor ob pričetku novega leta

Predsednik Republike Slovenije in gospa Tanja Pečar sta danes na Brdu pri Kranju gostila sprejem za diplomatski zbor ob pričetku novega leta.

Predsednik republike je v govoru diplomatom spregovoril tudi o razmerah v državi po odstopu vlade, izstopu Velike Britanije iz Evropske unije in o odločitvi Sodišča Evropske unije glede pristojnosti v tožbi Slovenije proti Hrvaški v povezavi z arbitražo.


Foto: Nebojša Tejić/STA

V nadaljevanju objavljamo besedilo govora predsednika republike. Velja govorjena beseda!

"Spoštovani doajen diplomatskega zbora,
ekscelence,
prisrčno vas pozdravljam na rednem letnem srečanju.

Najprej in predvsem želim poudariti iskreno privrženost Slovenije vsestranski poglobitvi sodelovanja z državami, ki jih predstavljate.

Vsi smo odgovorni za mir in varno prihodnost nas in naših otrok. Pri tem bo Slovenija z vami sodelovala po svojih najboljših močeh.

Ekscelence,
po običaju se bom za potrebe te priložnosti kratko opredelil do najvažnejših vprašanj.

Prvič

O razmerah v Sloveniji
Sloveniji je v treh desetletjih uspelo razviti trden demokratični politični sistem.

Zato odstop vlade in krajše obdobje manjše politične stabilnosti do imenovanja nove vlade ne bi smelo imeti večjih posledic za nadaljnji ugodni gospodarski in socialni napredek naše države.

V vsakem primeru, s predčasnimi volitvami ali brez njih Slovenija zdaj potrebuje novo vlado, ki ima prepričljivo politično večino in prepričljiv program svojega dela.

Zlasti, če bi prišlo do oblikovanja nove vlade brez predčasnih volitev je pomemben program njenega dela. S tem bo dala vlada javnosti jasen signal, da so koalicijske stranke skupaj v vladi zato, da uveljavijo skupen program in ne zato, ker jih je strah predčasnih volitev.

V primeru morebitnih predčasnih volitev letos ni dvoma o njihovi ustavnosti, legalnosti in legitimnosti. Rok, ki ga je za uveljavitev ustavne odločbe o spremembi volilnega sistema naložilo ustavno sodišče, se izteče konec leta.

Toda še naprej si bom po svojih močeh prizadeval, da bi državni zbor čimprej uveljavil odločbo in spremenil ali dopolnil volilno zakonodajo.

V nastalem položaju po odstopu vlade in možnostih predčasnih volitev se je črno na belem pokazalo, kako odločilna je sprememba volilne zakonodaje za slovensko demokracijo.

Ekscelence,
v vseh svojih nastopih poudarjam pomen dialoga in sodelovanja, političnega in kakršnega koli.

V razmerah, ko v Sloveniji ni globoke družbene in politične razdeljenosti, je Slovenija steber družbene in gospodarske stabilnosti v tem delu Evrope.

Drugič

Odnosi s sosednjimi državami
Naša zunanja politika se začne pri iskreni skrbi za najboljše odnose s sosednjimi državami. To je vsestransko pomembno.

Za varnost, gospodarsko sodelovanje, znanstveno in kulturno sodelovanje, in, ne nazadnje, za čisto človeško sožitje in prijateljstvo s sosednjimi narodi.

V skoraj tridesetih letih samostojne Slovenije nam je uspelo s sosednjimi državami urediti tako rekoč vsa odprta vprašanja. Rešeno je tudi vprašanje meje s Hrvaško.

Glede tega sosednja in prijateljska Hrvaška še ni pripravljena spoštovati sprejetih obveznosti, vendar sem prepričan, da se bo to prej ali slej zgodilo. Današnja odločitev Evropskega sodišča nič ne spreminja. Sodišče v sodbi obe državi poziva, da implementirata razsodbo.

Veselim se prvega srečanja z novoizvoljenim predsednikom Milanovićem po prevzemu njegovih dolžnosti. Njegovim izjavam o želji po izboljšanju odnosov s Slovenijo pripisujem velik pomen.

Zelo se veselim skupne obeležitve 100-letnice požiga Narodnega doma v Trstu z italijanskim predsednikom in prijateljem Mattarello.

Tudi po nedavnih pogovorih z njim pričakujem, da bo to sovpadalo z vrnitvijo obnovljenega Narodnega doma v roke slovenski skupnosti na Tržaškem. Vse skupaj bo velika stvar.

Medtem ko se bomo spominjali temnejših senc naše zgodovine, se bomo skupaj zavzeli za skupno, evropsko, svetlo prihodnost.

Zelo sem ponosen, da sva se z avstrijskim predsednikom in prijateljem Van der Bellnom odločila, da letos skupaj zaznamujemo 100. obletnico koroškega plebiscita.

To bo dogodek brez primere v zgodovini. Oba si želiva, da bi bila ta slovesnost in vse v zvezi z njo povezano z velikimi pričakovanji upi glede naše skupne evropske prihodnosti, ki nekatere pretekle teme postavlja v kontekst novih zgodovinskih priložnosti.

Letos bom uradno obiskal Madžarsko in se sešel s predsednikom in prijateljem Aderjem. Dogovorila sva se, da bova osrednjo pozornost namenila okoljskim temam.

Tudi s to državo imamo svoji narodni manjšini na drugi strani meje, ki je ni več. Želim si, da bi tudi to srečanje prežemal duh prijateljstva, sodelovanja in sožitja.

Že samo iz povedanega lahko razberete našo čvrsto privrženost utrjevanju dobrososedskih odnosov ter s tem h krepitvi regionalne varnosti in blaginje.


Tretjič

Evropska unija
Predenj rečem karkoli drugega, ne morem v uvodu glede tega vprašanja mimo današnjega izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije.

Spoštujem voljo britanskega ljudstva in nalogo oblasti, da jo uveljavi. Kljub temu je danes zame, za prepričanega Evropejca žalosten dan. Odhaja država s katero imamo toliko skupnega.

Pri odločitvi pa so očitno prevladale razlike. Morda se bo v prihodnje to bolje videlo kot prej. Zato tudi jaz ne pravim zbogom, ampak nasvidenje.

Ekscelence,
V vse bolj nepredvidljivih mednarodnih razmerah si Slovenija želi notranje bolj povezano Evropsko unijo z večjim mednarodnim vplivom.

V tem pogledu Slovenija pozdravlja nedavno oblikovanje najpomembnejših evropskih institucij in njihovih vodstev ter njihove velikopotezne cilje za prihodnost.

Zelo se mi zdi pomembno, da se je Evropska unija po letih čakanja odločila znova premisliti o načinih svojega delovanja in bo čez nekaj mesecev začela z delom Konferenca o evropski prihodnosti v Bruslju.

Po tej poti vas obveščam, da sem se odločil ustanoviti Slovensko konferenco o evropski prihodnosti. Prav zdaj potekajo zaključne priprave na njeno konstituiranje predvidoma prihodnji mesec.

V slovenski konferenci bomo tematizirali vsa vprašanja, ki se bodo zastavljala tudi konferenci v Bruslju, saj želimo dati našim stališčem močan slovenski pečat.

Želim si, da bi tudi tako spodbudili živahne razprave o naši skupni evropski prihodnosti in pripomogli k sprejetju odločitev za njeno polno renesanso.

Premislek o evropski prihodnosti in načinu delovanja Evropske unije EU je še posebej nujen v luči odhoda Združenega kraljestva iz povezave.

Ta proces ni zaključen in zaznamovali ga bodo številnimi izzivi dobrih odnosov med EU in Združenim kraljestvom.

Zelo pomembno je, da Evropska unija v teh pogajanjih ohrani notranjo enotnost, obenem pa utiri partnerske odnose z Združenim kraljestvom.

Slovenija si bo še naprej zelo prizadevala, da bi Evropska unija našla skupen jezik glede vprašanja migracij in zlasti glede ukrepanja zoper ilegalne migracije.

Uspeh na tem področju bi zelo okrepil našo vero v notranjo sposobnost EU, da reši najbolj politično in vrednostno kompleksna vprašanja v skupnem duhu.


Četrtič

Glede Zahodnega Balkana
Slovenija iskreno in zavzeto podpira politiko odprtih vrat Evropske unije in obžaluje zastoj v širitvenem procesu.

Upamo in verjamemo, da bo med partnericami EU prevladalo zavedanje, da je širitev EU v prostor Zahodnega Balkana predvsem geopolitično vprašanje in tu ne sme prihajati do nepotrebnih odlogov.

Slovenija ima dobre odnose z vsemi državami v tej regiji, kar nam omogoča, da delujemo kot povezovalec, ki se trudi za utrditev procesov sprave in tesnejše sodelovanje med posameznimi državami regije.

Smo pobudnica procesa Brdo-Brijuni, ki ga vodimo skupaj s Hrvaško. Ta proces se je začel pred desetimi leti kot prva oblika povezovanja i sodelovanja teh držav na najvišji politični ravni.

Veseli me, da je veliko drugih povezovanj in forumov izšlo iz te pobude.

Petič

Glede odnosov z ZDA, Rusko federacijo in Kitajsko
Zelo jasno želim povedati, da usmeritve naše zunanje in varnostne politike določata članstvi v EU in Natu. Združene države so naš zaveznik in partner.

Želimo si poglabljanja partnerskega odnosa na vseh relevantnih področjih. Obenem pa si želimo uspešnejšega premoščanja razlik v pristopih, npr. glede spoštovanja pariškega podnebnega sporazuma in iranskega jedrskega sporazuma.

Čeprav Ruska federacija in Kitajska nista naši vojaški in politični zaveznici, si želimo skupaj z njima okrepiti partnerske odnose, zlasti na področju gospodarskega sodelovanja.

Sta članici Varnostnega sveta Združenih narodov. Za vse velja, da si želimo z njimi iskrenih odnosov medsebojnega spoštovanja in razumevanja.

Dobre, urejene, iskrene in če je le mogoče prijateljske odnose želimo imeti tudi z vsemi drugimi državami po svetu.

Šestič

Glede multilateralizma in mednarodnega miru
Organizacija združenih narodov bo letos praznovala 75. let.

Njeno glavno poslanstvo je bilo in bo zagotavljanje in krepitev miru. Hkrati pa je s svojimi številnimi agencijami in uradi središče multilateralnega urejanja problemov sodobnega sveta.

Teh izzivov je veliko, a soočanje z njimi v našem več polarnem svetu edino učinkovito na multilateralni ravni. Zato je pomembno, da OZN naredimo še boljšo v dobro miru, stabilnosti in uravnoteženega ekonomsko – socialnega razvoja.

V tem smislu menim, da je krepitev multilateralizma v interesu vseh držav, ne glede na njihovo vojaško, politično ali gospodarsko moč.

Današnji svet je manj predvidljiv in manj varen kot je bil včeraj. Kljub temu ali prav zaradi tega ob današnji priložnosti poudarjam privrženost Slovenije k mirnemu reševanju vseh sporov.

Zlasti sem zaskrbljen zaradi vnovičnega zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu. Kot članica EU in Nato pozivamo k deeskalaciji razmer in k neširjenju jedrskega orožja.

Ob tem je Slovenija zavezana boju proti terorizmu in ostaja trdna zaveznica koalicije proti Daesh, ki je utemeljena z resolucijo Varnostnega sveta iz leta 2014.

Vse to so vprašanja, ki jih ne moremo reševati unilateralno. Svet je, če to hočemo ali ne, čedalje bolj povezan in soodvisen.

Zato je tako zelo pomemben skupen napor za krepitev zaupanja v vladavino prava, diplomacijo in mirno reševanje sporov.

Sedmič

Glede podnebnih sprememb
Grožnje mednarodnemu miru in varnosti prihajajo tudi od drugod. Ena od njih so tudi podnebne spremembe.

Gre za resen izziv, ki ogroža naš dosedanji način življenja in s katerim se moramo resneje spopasti tako v naših lastnih državah kot v mednarodnem okviru.

Tudi po tej poti vas obveščam, da sem pred kratkim ustanovil Stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko, sestavljen in vrhunskih strokovnjakov, ki mi pomaga pri oblikovanju tehtnih priporočil vladi in državnemu zboru.

Prosim, razumite spričo tega, privrženost Slovenije in tudi mene osebno aktivnemu ukvarjanju s posledicami podnebnih sprememb in privrženost trajnostnemu razvoju naše države, Evropske unije in vsega sveta.

Ob koncu
Znova želim poudariti iskreno željo po negovanju dobrih odnosov z vsemi državami v našem delu Evrope in povsod po svetu.

Sporočam, da bo Slovenija še naprej aktivna partnerica v prizadevanjih za mir in sodelovanje ter za to, da bi povsod živeli varneje in bolje.

Ekscelence,
dovolite mi, da se vam iskreno zahvalim za vaš prispevek h krepitvi sodelovanja med Slovenijo in državami, ki jih predstavljate.

Prosim vas, da prenesete moje najboljše želje suverenom vaših držav z iskrenim upanjem v krepitev našega medsebojnega zaupanja in prijateljstva v korist ljudi, ki jih predstavljamo, in širše mednarodne skupnosti."


Foto: Nebojša Tejić/STA