Predsednik Pahor Nogometni zvezi Slovenije vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes dopoldan na posebni slovesnosti ob 100-letnici delovanja Nogometni zvezi Slovenije vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge. Nogometna zveza Slovenije je visoko državno odlikovanje prejela za zasluge za uveljavitev nogometa v Sloveniji kot množičnega in vrhunskega športa.

V imenu Nogometne Zveze Slovenije je zlati red za zasluge sprejel njen predsednik Radenko Mijatović.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Utemeljitev:

Za zasluge za uveljavitev nogometa v Sloveniji kot množičnega in vrhunskega športa prejme ob 100-letnici delovanja Nogometna Zveza Slovenije zlati red za zasluge.

Aprila leta 1920 je bila ustanovljena Ljubljanska nogometna podzveza, prva krovna nogometna organizacija na Slovenskem in predhodnica današnje Nogometne zveze Slovenije. Začetki slovenskega nogometa pa segajo še malo dlje, v čas avstro-ogrske monarhije, kjer so že pred koncem 19. stoletja nastajali prvi klubi. Ob tem je avstrijska oblast v šole poleg telovadbe uvedla tako imenovane igralne popoldneve, v katerih je nogomet zasenčil druge igre z žogo. Zlasti priljubljen je bil tako imenovani angleški nogomet, dijaki so zanj uporabljali besedo "football", in že na začetku 20. stoletja so ga igrali na obeh ljubljanskih gimnazijah, omenjen pa je tudi v poročilih gimnazij in realk v Mariboru, Gorici, Celju, Idriji, Trstu, Novem mestu, Kranju, na Ptuju in v Celovcu. Ko je leta 1909 Stanko Bloudek iz Prage prinesel pravo usnjeno nogometno žogo in prve prave nogometne čevlje, je v Ljubljani že deloval prvi klub in kmalu so mu sledili drugi.

Maja 1911 sta se spopadla ljubljanski Hermes in tržaški klub Studentesca Sportiva, ki so ga prav tako pretežno sestavljali slovenski študentje – tisk je srečanju nadel ime "prva velika football tekma". Igrišče v Tivoliju je bilo natančno odmerjeno, zaznamovano z belim peskom, imelo je zastavice in gledalce. "Ljubljana je vriskala" je pisalo v časopisu in povsod na slovenskih tleh, zlasti v Mariboru in Celju, so nastajali klubi, medsebojna srečanja pa so v letih pred prvo svetovno vojno že dobila ritem ligaških tekmovanj. Leta 1913 sta se v Ljubljani pomerili Ilirija in praška Slavija – tekma se je v zgodovino zapisala kot "življenjska tekma predvojne generacije ljubljanskih nogometašev". Zbralo se je štiri tisoč gledalcev in poti nazaj ni bilo več. Za štiri leta jo je ustavila vojna, a ko so se fantje vrnili domov in slekli uniforme, se je z njimi vrnil tudi nogomet. Leta 1920 se je sedem klubov (dva ljubljanska, štirje mariborski in en celjski) združilo v Ljubljansko nogometno podzvezo, ki je bila del osrednje jugoslovanske zveze s sedežem v Zagrebu.

Kmalu zatem so izpeljali prvo slovensko nogometno prvenstvo in dobili najboljšega strelca, Stanka Tavčarja, ki je postal član jugoslovanske reprezentance in z njo nastopil na olimpijskih igrah leta 1920 v Belgiji. Tavčar je za dolga desetletja ostal edini član slovenskega kluba v jugoslovanski reprezentanci, ki se je leta 1930 s svetovnega prvenstva v Urugvaju vrnila z osvojenim četrtim mestom. Po koncu druge svetovne vojne je bila maja 1948 Nogometna zveza Slovenije obnovljena, življenje se je vrnilo v društva in klube in nogomet se je vrnil v šole in na travnike, a še nekaj deset let je bilo potrebnih, da so se nadarjeni slovenski nogometaši uveljavili v jugoslovanski reprezentanci in v svetovnih klubih – imena, kot so Brane Oblak v sedemdesetih, Marko Elsner v osemdesetih in Srečko Katanec v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, nas s ponosom spominjajo na tisti čas.

Osamosvojitev Slovenije pred skoraj tridesetimi leti je spremenila vse. Slovenija je takrat dobila prvo samostojno reprezentanco in še istega leta so naši klubi zaigrali v slovenski nogometni ligi. Prvo uradno tekmo je slovenska reprezentanca odigrala v Estoniji junija 1992. Julija istega leta je Nogometna zveza Slovenije postala članica Mednarodne nogometne zveze, v žrebu za evropski pokal pa so sodelovali trije slovenski klubi. Slovenija je v kvalifikacijah za veliko tekmovanje prvikrat nastopila v bojih za evropsko prvenstvo 1996 in že v drugem poskusu ji je tudi uspelo – na svoje prvo veliko tekmovanje, evropsko prvenstvo 2000 v Belgiji, se je prebila po dodatnih kvalifikacijah, odločilni gol v zasneženem Kijevu je novembra 1999 prispeval Milan Pavlin, največje zasluge za uspeh pa je imel Zlatko Zahovič, ki je dosegel osem od dvanajstih zadetkov Slovenije v vseh tekmah. Maribor se je leta 1999 kot prvi slovenski klub prebil v Ligo prvakov. Na prelomu tisočletja se je pisala slovenska nogometna pravljica.

Uvrstitev na svetovno prvenstvo 2002 v Južni Koreji še danes razumemo kot čudež – reprezentanca, ki jo je vodil Srečko Katanec, se je pridružila svetovnim velesilam. Takrat je lahko vsakdo spoznal navdihujočo moč nogometa, saj smo v Sloveniji govorili skoraj samo o tem. Narodova samozavest je po prvem desetletju v lastni državi s tem dosežkom dobila novo potrditev, naši ljudje pa nove nacionalne junake. Slovenija gre naprej so postale tri mogočne besede. Slovenski reprezentanti so začeli dobivati priložnost igranja v najmočnejših tujih klubih, kar je mlado državo tudi na ta način umeščalo v evropski prostor in hkrati prispevalo k preporodu domačega nogometa. Vzporedno z uspehi reprezentance pa se je začel na trdne temelje postavljati slovenski nogomet nasploh – ne le kot tekmovalna disciplina, temveč tudi kot način druženja in odraščanja mladih, kot vadnica fair playa in upoštevanja pravil in kot šola navijaške privrženosti. Pozneje se je naša nacionalna vrsta na svetovno prvenstvo uvrstila še enkrat, leta 2010, ko je bilo prvenstvo v Južni Afriki in je bil selektor Matjaž Kek. Predsedniku Nogometne zveze Slovenije Aleksandru Čeferinu pa se je uspelo zavihteti na čelo Evropske nogometne zveze.

Nogometna zveza Slovenije je zaslužna, da je nogomet pri nas uveljavil kot množični in vrhunski šport in da smo dobili vrsto vrhunskih igralcev in trenerjev, ki dosegajo zavidljive uspehe v širšem mednarodnem okolju. Danes je pod okriljem zveze registriranih več kot 50.000 nogometašic in nogometašev, 1500 trenerjev in več kot 1000 sodnikov. V otroško nogometno šolo so vsako leto vključene cele generacije dečkov in deklic. Zveza prireja vrsto tekmovanj na nacionalni in regionalnih ravneh ter izvaja družbeno odgovorne projekte, ki se povezujejo z nogometom in mlade navdihujejo z vzorništvom ter skozi igro tako, da se nihče ne čuti zapostavljen ali prikrajšan.

Predsednik Republike Slovenije se z visokim državnim odlikovanjem ob njeni stoletnici zahvaljuje Nogometni zvezi Slovenije za izjemne uspehe v množičnosti in odličnosti.


Foto: Daniel Novakovič/STA