Predsednik republike nagovoril udeležence 9. znanstvene konference "Za človeka gre 2021"

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes slavnostno nagovoril udeležence 9. znanstvene konference "Za človeka gre 2021: Digitalna transformacija v znanosti, izobraževanju in umetnosti".

Znanstveno konferenco z mednarodno udeležbo med 12. in 19. marcem 2021 organizira Alma Mater Euroaea. Letošnja virtualna konferenca skuša odgovoriti na vprašanja o izzivih, reformah, priložnostih ter nevarnostih, ki jih je, zaradi nove koronavirusne bolezni, prinesel nesluteno hiter razvoj novih tehnologij na raznovrstnih področjih izobraževanja, razvoja znanosti ter umetnosti. Organizatorji na konferenci pričakujejo več kot 1300 udeležencev iz več kot 20 držav.

Predsednik Republike Slovenije je tudi častni pokrovitelj 9. znanstvene konference "Za človeka gre 2021".


V nadaljevanju je objavljeno besedilo govora predsednika Republike Slovenije. Velja govorjena beseda.

Spoštovane gospe in gospodje,

Veseli me, da vas lahko ponovno nagovorim na vaši tradicionalni znanstveni konferenci. Če kdaj, je prav letos naziv konference več kot aktualen. Nedvomno je preteklo leto, ki je bilo obarvano z zdravstveno krizo jasen dokaz, da moramo biti osredotočeni na človeka. Izkušnja pandemije je v središče našega vsakdana postavila človeško življenje. V središče je postavila družbo in njeno delovanje, njeno zmožnost prilagajanja, njen razvoj in tudi njeno sočutje.

Pandemija je prinesla nesluteno pospešitev digitalizacije ter razvoj novih tehnologij in inovativnih načinov njihove uporabe na vseh področjih človekovega življenja. Pred leti sem na vaši konferenci dejal, da če bomo priče miru in stabilnosti, potem bomo tudi priče neverjetnega razvoja tehnologije. Takrat sem skupaj z vami razmišljal, da bo zlasti čisto človeška znanstvena potreba vodila k temu, da bomo imeli izjemno specializacijo znanosti. Toda, da bo, na drugi strani, potrebno imeti zelo široko osebnost z vsemi referencami nekoga, ki je vse to sposoben razumeti in dati v kontekst sodobnega sveta. V pičlih treh letih od te naše razprave se je v nekaj mesecih, v letu dni, zaradi nove koronavirusne bolezni zgodila izjemna preobrazba.

Digitalizacija tako ni več izbira. Digitalizacija je nuja. Jasno je, da kdor ni hiter, odziven in prilagodljiv, zaostane. Digitalizacija zato pomeni nov razvojni izziv, ki se pospešeno dogaja na vseh področjih, tako na znanstvenem, izobraževalnem, kot na umetniškem področju. Epidemija je dala dodaten pospešek najsodobnejšim znanstvenim, umetniškim in tehnološkim projektom, ki so v preteklosti burili domišljijo, danes pa postajajo del vsakdana in odpirajo nove teme za razmislek o človekovi vpetosti v digitalno realnost.

Za napredek človeštva sta znanost in tehnologija nenadomestljivi. V tem pogledu morata biti, kot to določa 59. člen naše Ustave, v državi zagotovljeni svoboda znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. Le ta pa posledično prinaša avtonomnost univerzitetnega okolja in vseh raziskovalnih institucij. Samo avtonomna univerza je lahko prostor znanstvenega udejstvovanja, kritične družbene razprave in intelektualnega razvoja. Zaradi svojih posebnosti mora univerzitetno okolje spodbujati uporni duh, kritično mišljenje in znanstveno svobodo. Družba, predvsem pa politika morata, ob upoštevanju tradicije akademske avtonomije, ceniti, ohranjati in krepiti samostojno in neodvisno znanstveno in pedagoško delo ter raziskovalno odličnost. Avtonomnost hkrati pomeni odgovornost za preudarno in kakovostno delovanje, pa tudi za kritičen odnos do lastnega dela in do dogajanja v družbi, človeških skupnostih in naravi. Neodvisnost znanstvenih institucij prinaša verodostojnost in zaupanje v dosežke znanosti. In za to se močno zavzemam.

K temu dodajam, da izkušnja covida-19 kaže na to, da je enako pomembna tudi naša pristna človečnost. Pri digitalni transformaciji posameznih področij družbe je tako treba najti pravo ravnotežje med tehnološkim in družbenim razvojem. Spremembe, ki se dogajajo, je treba razumeti in jih soustvarjati v prid družbe. To pa je odvisno od posameznika in skupnosti – odvisno je od nas vseh. Osebno menim, da se je potrebno osredotočiti na pozitivne vidike, ki jih prinašajo novosti digitalnega. Treba se je predati novim izzivom in priložnostim, iskati rešitve, dobre prakse, ob tem pa biti pozoren tudi na nevarnosti in slabosti, ki jih digitalno prinaša.

Prav čas negotovosti je pokazal, da znanstveniki in strokovnjaki delujete z znanjem, odgovornostjo in tudi s tenkočutnostjo do sočloveka in skupnosti. Osebno sem prepričan, da bosta na koncu vseh koncev za zmago nad virusom zaslužni znanost in človečnost. Nenazadnje sta bili za sorazmerno uspešen odziv na pandemijo pomembni prav znanost in znanje. Predvsem znanje, ki je bilo ustvarjeno že prej, ko še nismo vedeli, kaj nas čaka. Epidemija tako kaže na pomen osnovnega znanja in na nujnost temeljnih raziskav, saj nas le te usposobijo za srečanja z neznanim. Kot primer lahko navedemo prav neverjetno hiter razvoj cepiva za covid-19. Običajna pot razvoja, ki traja več let, se je v primeru cepiv proti covid-19 nepredstavljivo pospešila zaradi preteklih znanj in raziskav, kot tudi zanosa in zlasti potreb sodobne družbe.

Slovenija na področju transformacije digitalne družbe in gospodarstva trenutno sodi v skupino srednje uspešnih držav v EU, kar ni dober visok cilj. Izkušnja pandemije ne sme biti želja po vrnitvi nazaj, temveč mora biti vizija, kako s pridobljenimi znanji in spoznanji graditi naprej. Verjamem, da ostaja znanstveni napredek, dodatno oplemeniten z izkušnjo epidemije, odgovor na vprašanje, kako se bo svet soočil z izzivi prihodnosti. Prihodnost je nepredstavljiva in verjetno polna dramatičnih sprememb. Zato se moramo kot posamezniki in kot skupnost zavedati, da bomo lahko samo pogumni, ustvarjalni in svobodni te spremembe obračali v svoj prid. Skupnosti, ki bodo odprte za drugačnost, ki bodo drzne in svobodne, bodo te velike spremembe preživele. Strah je slab sopotnik našega koraka v prihodnost. Razvoj mora iti z roko v roki s solidarnostjo in človečnostjo, ki omogočata humanizacijo tehnologije in preprečujeta dehumanizacijo družbe.

Vsem želim vse dobro.
Lep pozdrav in srečno.