Predsednik republike Pahor na vrhu EU-Afrika tudi s francoskim predsednikom Hollandom

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se danes udeležuje zasedanja IV. vrha EU-Afrika, katerega osrednja tema je "Vlaganje v mir in varnost, blaginjo in ljudi". Vrh EU-Afrika prvič poteka na sedežu Evropskega sveta v Bruslju.

Voditelji držav članic Evropske unije in afriških držav se pogovarjajo o prihodnosti strateških odnosov med EU in Afriko, s ciljem krepitve političnih in gospodarskih povezav ter dobrih odnosov med ljudmi z obeh kontinentov, tako na bilateralni kot globalni ravni, posebna pozornost pa je posvečena varnosti. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je nastopil na temo Mir in varnost. Ob robu vrha se je srečal tudi z nekaterimi voditelji Evropske unije in afriških držav.


Foto: Thierry Monasse/STA

Dopoldne se je predsednik Republike Slovenije najprej sestal s predsednikom Republike Tunizije Moncefom Marzoukijem. To je bilo prvo srečanje med državama na ravni predsednikov. Sogovornika sta se strinjala, da so odnosi med državami dobri, vendar je še veliko možnosti za njihovo poglobitev, tako na političnem kot na gospodarskem in znanstvenem področju. Predsednik Republike Slovenije je predlagal, da bi Slovenija in Tunizija pripravili in si izmenjali predloge za tesnejše sodelovanje ter predsednika Tunizije povabil na uradni obisk v Slovenijo. Sogovornika sta izmenjala stališča o razmerah na Severu Afrike in na Bližnjem Vzhodu. Predsednik Marzouki je podal oceno, da se bo proces sprememb v arabskem svetu nadaljeval še desetletja in lahko preraste v resen regionalni konflikt, če se mednarodna skupnost, še posebej EU, ne bo resneje angažirala. Ob tem je opozoril na nujnost ustreznega naslavljanja novih varnostnih izzivov na področju Magreba.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je ob robu vrha srečal tudi s predsednikom Francoske republike Françoisom Hollandom. Sogovornika sta izmenjala ocene o prihajajočih volitvah v evropski parlament, ki so še posebej pomembne, saj bodo prve, od kar je stopila v veljavo Lizbonska pogodba. Oba predsednika podpirata razpravo o prihodnosti Evrope in razmislek o nadaljnji integraciji. Predsednik Pahor je potrdil, da slovensko gospodarstvo počasi okreva, da pa bodo potrebni dodatni ukrepi in reforme, da bomo zagotovili stabilno gospodarsko rast in trdnost javnih financ. Predsednik Holland je izrazil podporo Sloveniji in poudarl pomen privatizacije, za kar izkazujejo viden interes tudi francoska podjetja. Posebno pozornost sta sogovornika posvetila razmeram v Ukrajini in se strinjala, da je ključnega pomena solidarnost vseh držav EU. Ob tem je predsednik Pahor izpostavil pomen uravnotežene porazdelitve bremen med državami EU. Sogovornika sta se strinjala, da se lahko morebitne napetosti med EU in Rusko federacijo odrazijo tudi v regiji Zahodnega Balkana, zato je potrebno ohraniti širitveno perspektivo držav te regije. Predsednik Holland je v pogovoru tudi zato zagotovil svojo veliko podporo iniciativi Brdo Process.


Foto: Thierry Monasse/STA

Prispevek predsednika Republike Slovenije na vrhu EU-Afrika na panelu Mir in varnost
Bruselj, 2. april 2014


Spoštovani visoki predstavniki iz Afrike in Evrope,
gospe in gospodje,
dragi prijatelji,

svetovni mir in varnost lahko dosežemo samo s trajnostnim razvojem, blaginjo, spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin, s pravno državo in načeli pravičnosti.

Svetovna varnost zahteva svetovno upravljanje. Evropska unija in Afrika imata mnoge skupne vrednote in interese, naše partnerstvo pa je v zadnjih letih sprejelo novo dinamiko. Naš skupni cilj je ustvariti boljšo in uspešnejšo prihodnost, zato sem prepričan, da lahko pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti učinkovito sodelujemo.

Razvoj in tehnologija sta spremenila našo družbo, globalizacija gospodarstva pa ni preoblikovala tradicionalnih družbenih ureditev samo v razvitih državah, temveč tudi v državah v razvoju. Bogati postajajo bogatejši, revni pa še revnejši. Meje so dobile drugačen pomen, zato tudi grožnje varnosti prestopajo meje posameznih držav.

Menim, da nepravična porazdelitev bogastva postaja danes največja grožnja svetovnemu miru. Zavedanje socialnih neenakosti je prisotno že nekaj časa in se povečuje, vendar zaradi sprememb v svetovni geopolitiki te neenakosti pomenijo največjo nevarnost za svetovni mir.

Ne moremo si predstavljati, da bi mednarodna skupnost učinkovito delovala in iskala rešitve za nove varnostne izzive brez korenitih reform, zlasti ne v najuglednejših večstranskih forumih (ZN, Bretton Woods, EU itd.). Novi, dobro uravnoteženi modeli sodelovanja v politiki, gospodarstvu in socialnih zadevah zahtevajo nove pristope in politični pogum vodij pri njihovem izvajanju. Zaradi tega moramo tudi izboljšati postopke sprejemanja odločitev in zmogljivosti za delovanje v Združenih narodih.

Partnerstvo med Evropsko unijo in Afriko je izvrstna priložnost za iskanje skupnih odgovorov na svetovne izzive; v Afriki so ti izzivi zlasti vprašanje preprečevanja konfliktov, terorizem, begunci in varovanje naravnih virov. Srečanja na vrhu, kot je današnje, so tako pomembna prav zato, ker pomagajo vzpostavljati strateško partnerstvo med Evropsko unijo in Afriko.