Poslanica predsednika republike ob prazniku priključitve Prekmurja

Slovenija danes praznuje.

Spominja se prelomnih dogodkov v letih 1918 in 1919, ko so po propadu Avstro-ogrske monarhije na pariški mirovni konferenci določali nove državne meje in je bilo Prekmurje po dolgih stoletjih priključeno matični domovini Slovencev.

Odločitev o priključitvi Prekmurja ni bila stvar naključja ali pokazatelj posebne naklonjenosti mednarodne skupnosti do Slovencev. Ne. Bila je izraz hotenja Slovencev z obeh straneh Mure, hkrati pa tudi zavzetega delovanja prekmurskih rojakov, poznavalcev „Slovenske okrogline“ oz. krajine, ki so v pogajanjih uspeli uveljaviti pravico slovenskega naroda do lastne identitete in državne pripadnosti.

Slovenci v Prekmurju kljub dolgoletni raznarodovalni politiki in socialni stiski niso klonili. Nasprotno, navdahnjeni z iskrenimi, rodoljubnimi deli protestantskih, katoliških in drugih piscev ter skupnimi hotenji po poštenju in resnici so krepili svojo notranjo moč, se povezovali ter zahtevali pravico do maternega jezika in človeškega dostojanstva. S svojo pripravljenostjo, da ohranijo slovenstvo in hkrati krepijo veljavo temeljnih načel sobivanja in skupno dobro, so sooblikovali tudi svojo in našo skupno prihodnosti. Veličasten shod v Beltincih 17. avgusta 1919 v podporo življenju skupaj z drugimi deli slovenskega naroda je zato neizbrisno zapisan v našem skupnem spominu.

Dejanja takrat živečih velikih prekmurskih mož, njihovo znanje in preudarnost, pogum in neizčrpno delovanje za svobodo posameznika in integriteto naroda so danes del naše skupne slovenske in evropske dediščine ter hkrati naša zaveza za sedanjost in prihodnost. Tako kot je del naše skupne dediščine tudi zgledna tradicija solidarnosti in strpnosti med različnimi verskimi in nacionalnimi skupnostmi Prekmurja.

Prav ta dediščina nam je vsem tudi vir navdiha in moči ob velikih gospodarskih in socialnih problemih, s katerimi se danes soočata Slovenija in Evropska unija. Čeprav so ti problemi, ki povzročajo stiske in težave številnih ljudi, zahtevni in zapleteni, niso nepremagljivi.

Slovenija mora izkoristiti dejstvo, da je po letu in pol gospodarstvo evrskega območja vendarle izšlo iz recesije. Razpolaga z naborom nadaljnjih ukrepov za okrevanje domačega gospodarstva, pri čemer je pomembno, da ta paket ukrepov in strukturnih reform uživa širše politično soglasje. V kolikor bo Slovenija uspela brez odlašanj izvesti dogovorjene načrte, po dolgem času obstoji dovolj utemeljeno upanje, da bo tudi naša država uspešno premagala krizo in odprla novo poglavje vsestranskega razvoja.

Medsebojno zaupanje in spoštovanje, prepoznavanje in spodbujanje dobrih praks ter potrebna politična složnost so krepki in zanesljivi temelji tega uspeha.

Čestitke ob prazniku.