Predsednik republike je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja.

Združenje Slovenska izseljenska matica je prejelo red za zasluge za neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske identitete in kulture pri Slovencih v tujini. Odlikovanje je v imenu Združenja Slovenska izseljenska matica prevzel njegov predsednik dr. Boris Jesih.

Slovensko deželno gospodarsko združenje je prejelo medaljo za zasluge za pomembno in vodilno vlogo na področju čezmejnega gospodarskega povezovanja v Furlaniji Julijski krajini ter za 75 let dragocenega ohranjanja slovenstva v Italiji. Odlikovanje je v imenu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja prevzel njegov predsednik Robert Frandolič.

Medaljo za zasluge je prejel tudi Saša Verbič za dolgoletno uspešno delo za ohranjanje in uveljavljanje slovenske skupnosti v Srbiji.


Foto: Nebojša Tejić/STA

Za neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske identitete in kulture pri Slovencih v tujini prejme Združenje Slovenska izseljenska matica red za zasluge.

Slovenska izseljenska matica je naše najstarejše in najpomembnejše združenje za Slovence po svetu, za izseljence, zamejce in zdomce ter njihovo sodelovanje. Ustanovljena je bila leta 1951, kmalu po prelomu s Sovjetsko zvezo in ob vzpostavljanju boljših stikov z Združenimi državami Amerike, ko so pobudo za njeno ustanovitev dali slovenski izseljenci v ZDA. Nastala je organizacija, ki je tedaj seveda delovala pod nadzorom in usmerjanjem države ter zato v svojo dejavnost ni mogla vključevati političnih izseljencev, niti ne Slovencev iz Argentine. Prvi predsednik je bil pisatelj Tone Seliškar, za njim pa še številni ugledni kulturniki in pomembne javne osebnosti, od Antona Beblerja in Mirka Juraka do Sergija Pelhana in glavnega tajnika Janeza Roglja, ki sta zaslužna za to, da je danes Matica taka, kakršna je.

Slovenska izseljenska matica je svoj program oblikovala po zgledih drugih evropskih držav. Že kmalu po ustanovitvi je vodstvo Matice spoznalo, da množičnega vračanja Slovencev v domovino ne bo zaradi političnih, ideoloških in ekonomskih razlogov. Zato so razumeli, da so naloge Matice predvsem ohranjanje odnosov s Slovenci po svetu, stik z njihovimi organizacijami, pomoč pri ohranjanju kulturne dediščine in sploh slovenstva ter seznanjanje domače javnosti s Slovenci po svetu in prirejanje medsebojnih obiskov.

Slovenska izseljenska matica je bila pri tem delu izjemno uspešna. Mesečnik Rodna gruda, ki je izhajal med letoma 1954 in 2005, je imel leta 1972 več kakor 4.000 naročnikov, Slovenski izseljenski koledar je bil med letoma 1954 in 2003 pomemben redni letni pregled prispevkov o zgodovini izseljenstva in leposlovnih del izseljencev. Med letoma 1987 in 2004 je izhajala tudi tujejezična revija Slovenia Magazine Quarterly.

Nekateri dosežki Slovenske izseljenske matice so tako pomembni, da so obstali in še kako živijo še danes. Med njimi naj najprej omenimo Slovenski oktet. Na pobudo Matice je bil ustanovljen že nekaj mesecev po njeni ustanovitvi leta 1951 in je kmalu postal elitna kulturna institucija.

Matica se je vedno zavedala, da je za slovenstvo nasploh ter še posebej za Slovence v tujini in njihove potomce najpomembnejši prav slovenski jezik. Leta 1965 je v Kranju priredila prvo Poletno šolo slovenskega jezika, ki se je pozneje razširila in preimenovala v Seminar slovenskega jezika, literature in kulture in zdaj deluje v okviru Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik na ljubljanski filozofski fakulteti.

Matica je na pobudo ameriških Slovencev leta 1956 na dan ameriške neodvisnosti začela prirejati vsakoletne izseljenske piknike, ki so prerasli v srečanje vseh izseljencev. Ti pikniki so se pozneje preimenovali v "Srečanje v moji deželi", ki so se ga poleg izseljencev začeli udeleževati tudi zamejci in zdomci. Prireditev je gostovala v različnih krajih po Sloveniji z več tisoč gosti z vseh celin, na njej pa so nastopile številne umetniške skupine iz tujine in domovine.
Po osamosvojitvi Slovenije Matica svojega uspešnega dela ni mogla nadaljevati v dotedanjem obsegu. Iz državne institucije je postala društvo in danes deluje kot združenje ljudi s skupnimi interesi pri vzpostavljanju, širjenju, utrjevanju in poglabljanju stikov med Slovenci v domovini in po svetu. Sredstva za delovanje so ji zdaj na voljo prek javnih razpisov in jih je precej manj kakor nekoč, zato je morala Matica bistveno zmanjšati svoj program, ne izdaja več revij in drugih publikacij, se je pa usmerila v bolj neposredno sodelovanje z izseljenskimi društvi, predvsem s tistimi, ustanovljenimi po letu 1991 za območje nekdanje Jugoslavije.

Slovenska izseljenska matica je opravila sijajno delo in ga še opravlja, za kar se ji država Slovenija zahvaljuje z odlikovanjem.


Foto: Nebojša Tejič/STA

Za pomembno in vodilno vlogo na področju čezmejnega gospodarskega povezovanja v Furlaniji - Julijski krajini ter za 75 let dragocenega ohranjanja slovenstva v Italiji prejme Slovensko deželno gospodarsko združenje medaljo za zasluge.

Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) je stanovska organizacija podjetnikov slovenskega rodu v Furlaniji - Julijski krajini. Združenje, ki letos praznuje 75. obletnico neprekinjenega delovanja, je organizirano po sekcijah in pokriva področja obrti, trgovine na drobno, gostinstva in turizma, mednarodne trgovine in storitev ter samostojne poklice. Delovanje SDGZ je bilo sprva omejeno le na tržaško pokrajino, leta 1978 pa se je razširilo na goriško in nato leta 1986 še na videmsko pokrajino ter tako vzpostavilo današnjo strukturo. Ima sedeže v Trstu, Čedadu in Gorici ter dve podružnici v obrtnih conah na Tržaškem.

SDGZ si ves čas delovanja prizadeva za napredek manjšine in širše skupnosti. Je med ustanovnimi člani Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje ter med pobudniki ustanovitve Kmečke zveze. Poleg prizadevanja za gospodarski razvoj članstva SDGZ spodbuja tudi povezovanje med šolami in podjetji s poletno delovno prakso za dijake srednjih šol s slovenskim učnim jezikom ter je zaščitnik kulturno-etničnih značilnosti na zamejskem območju.

Predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja so kmalu spoznali, da je potrebna njihova aktivna vloga pri čezmejnem gospodarskem povezovanju, še posebej ob širitvi Evropske unije. Strateška usmerjenost SDGZ je tako imenovani skupni slovenski gospodarski prostor, v katerem imajo manjšine lahko ključno vlogo pri sodelovanju med matico in državo. Gledano od daleč je morda težko razumeti, zakaj je potrebno združevanje podjetnikov na etnični podlagi. To lahko razumemo le ob zavedanju ran, ki jih je povzročilo zatiranje slovenstva v teh krajih v polpreteklem obdobju. Zdaj, ko so časi drugačni, je jasno, da je takšno povezovanje za čezmejno delovanje zelo koristno in naravno.
Slovensko deželno gospodarsko združenje je ena najuglednejših institucij slovenske manjšine v Italiji. Organizacija danes nudi strokovno podporo pri delovanju na slovenskem in italijanskem trgu okoli tisoč podjetjem.
Za 75 let uspešnega delovanja in prizadevanj se država Slovenija združenju zahvaljuje z državnim odlikovanjem.


Foto: Nebojša Tejić/STA

Za dolgoletno uspešno delo za ohranjanje in uveljavljanje slovenske skupnosti v Srbiji prejme Saša Verbič medaljo za zasluge.

Saša Verbič se je rodil leta 1948 v Beogradu in tam odrasel. Diplomiral je leta 1972 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani na Odseku za kemijsko tehnologijo, nakar se je vrnil v Beograd, kjer živi tudi danes.

Saša Verbič je najvidnejši predstavnik slovenske skupnosti v Srbiji. Kot dolgoletni predsednik društva SAVA v Beogradu je gibalo najštevilčnejšega slovenskega društva v Republiki Srbiji ter vpet v beograjsko manjšinsko in kulturno dogajanje. V Nacionalnem svetu slovenske narodne manjšine v Srbiji si aktivno prizadeva za ohranjanje slovenske skupnosti, kot osrednja osebnost slovenske manjšine pa ves čas skrbi za utrjevanje in krepitev ugleda Slovenije in Slovencev v srbski družbi. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami je vedno pripravljen pomagati tudi različnim drugim slovenskim društvom in organizacijam.

Slovensko društvo SAVA v Beogradu je letos praznovalo 20. obletnico delovanja. V dveh desetletjih so člani društva pripravili in izvedli veliko uspešnih in odmevnih dogodkov. Med njimi je tradicionalni dan slovenskega filma, ki je najpomembnejša kulturna prireditev slovenske manjšine v Srbiji, in ga je društvu uspelo zelo odmevno izvesti tudi letos. Tudi vzpostavitev Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji kot krovne organizacije slovenske manjšine v odnosu do srbskih institucij je projekt Saša Verbiča, ki ga je uspešno uresničil leta 2016.

Ohraniti slovenski jezik, kulturo in običaje so glavni cilji Saša Verbiča in društva, v katerem danes delujejo predstavniki že tretje in četrte generacije. Društvo je ustanovilo 21 Slovencev, danes pa ima skoraj več kakor 2500 članov. Saša Verbič je velik del svojega življenja namenil povezovanju in razvoju slovenske manjšine v Srbiji. Pri tem je oral ledino, saj so Slovenci v Srbiji postali priznana narodna manjšina šele leta 1991. Tedaj se je njihovi želji po povezovanju v društva ter po ohranjanju slovenskega jezika in negovanju slovenske kulture pridružila tudi potreba po organiziranem vključevanju slovenske manjšine v srbsko politično življenje.

Država Slovenija se Sašu Verbiču z državnim odlikovanjem zahvaljuje za izredni prispevek k ohranjanju slovenske manjšine v Srbiji, predvsem pa za ohranjanje slovenstva za nove generacije.