Predsednik republike Borut Pahor je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja

Srebrni red za zasluge je prejel dr. Lovro Šturm za izjemen prispevek pri uveljavljanju pravne države, ustavnosti in ustavne znanosti, red za zasluge je prejel Jože Strgar za dolgoletno prizadevanje za sožitje in uveljavljanje evropskih vrednot ter kot prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji, red za zasluge je prejelo Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb za devetdeset let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem, medaljo za zasluge pa je prejel Jožef Pretnar za življenjski prispevek pri uvajanju novih, pionirskih pristopov zdravljenja hematoloških bolezni.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Slovesnost so požlahtili nadarjeni dijaki Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana združeni v godalni kvartet Ameba pod mentorstvom profesorja Zorana Bičanina. Godalni kvartet sestavljajo violinista Timotej Willewaldt in Ana Močnik, violistka Patricija Malovrh Mlačnik in čelistka Lora Kozlevčar.


Utemeljitve:


Za izjemen prispevek pri uveljavljanju pravne države, ustavnosti in ustavne znanosti prejme dr. Lovro Šturm srebrni red za zasluge.

Prof. dr. Lovro Šturm, zaslužni profesor ljubljanske Univerze, nekdanji ustavni sodnik in minister za pravosodje, je bil rojen v Ljubljani leta 1938. Po maturi na Klasični gimnaziji se je vpisal na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1961 diplomiral, leta 1965 pa doktoriral. Svojo znanstveno kariero je dr. Šturm začel leta 1961 na Inštitutu za javno upravo in delovna razmerja na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki ga je v letih 1972 do 1985 tudi vodil. V naziv redni univerzitetni profesor za upravno pravo in upravne znanosti ter za pravno informatiko je bil na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani izvoljen leta 1986. Med letoma 1985 in 1990 je bil predstojnik katedre za upravnopravne znanosti ter predsednik in član odborov ter komisij za študijske zadeve na Pravni fakulteti. Bil je tudi predsednik sveta in znanstvenega sveta Inštituta za javno upravo, član uredniškega odbora vestnika Inštituta za javno upravo ter pozneje revije Javna uprava.

Kot mednarodno priznan strokovnjak je profesor Šturm predstavljal svoje raziskovalne dosežke na domačih in mednarodnih znanstvenih srečanjih. Sodeloval je pri številnih skupinskih raziskavah in nekatere med njimi tudi vodil: pri OECD v Parizu v letih 1976 do 1979, OZN v New Yorku v letih 1977 do 1988 in Evropskem centru za koordinacijo raziskovanj na področju družbenih znanosti na Dunaju v letih 1984 do 1987.

S svojim znanjem in ugledom je profesor Šturm pomembno prispeval k demokratizaciji Slovenije že v prelomnem času pred letom 1990. S svojimi številnimi prispevki in predlogi je sodeloval pri preoblikovanju ustavnega sistema in prehodu v ustavno demokracijo.
Po osamosvojitvi Slovenije je bil leta 1991 izvoljen za sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, na katerem je mandat zaključil leta 1998. Kot predsednik Ustavnega sodišča od aprila 1997 do decembra 1998 je oblikoval in uveljavil novo vlogo sodišča z leta 1994 sprejetim novim Zakonom o ustavnem sodišču. Rezultat njegovih prizadevanj je tudi javno objavljanje vseh odločb in sklepov, kar je pripomoglo k utrjevanju pravne varnosti, prav tako pa ne gre spregledati njegovega pionirskega dela glede interpretacije številnih določb Ustave Republike Slovenije.

Znanstveno in strokovno delo profesorja Šturma je zlasti prepričljivo na področju upravnega in ustavnega prava. Medtem ko se je z ustavnim pravom več ukvarjal v obdobju, ko je delal na Pravni fakulteti in na Inštitutu za javno upravo, pa se je področju ustavnih pravic in svoboščin posvečal zlasti v času, ko je bil sodnik Ustavnega sodišča. Poleg avtorskih komentarjev k 2. členu o načelu pravne države, 3. členu o načelu delitve oblasti, 7. členu o verski svobodi, 14. členu o enakosti pred zakonom in 120. členu o legalitetnem načelu, ki predstavljajo vsak zase obsežen znanstveni prispevek, je njegov najpomembnejši prispevek ureditev komentarja, ki je bil izdan ob 10-letnici slovenske ustave.

Po prenehanju funkcije ustavnega sodnika je dr. Šturm predsedoval slovenski delegaciji Mešane diplomatske komisije za ugotovitev in označitev slovensko-hrvaške meje od julija 1999 do decembra 2000, bil je član Vlade Republike Slovenije v letu 2000 in pozneje v letih od 2004 do 2008, najprej kot minister za šolstvo in šport ter pozneje kot minister za pravosodje. Ko je Slovenija od januarja do junija 2008 predsedovala Evropskemu svetu, je profesor Šturm kot predsedujoči vodil Evropski svet v sestavi ministrov za pravosodje EU. Vodil je zasedanja sveta ministrov in prispeval k sprejetju številnih pravnih instrumentov EU s področja varstva človekovih pravic, varstva okolja, pri uporabi mediacije in boju proti terorizmu na ravni EU.

Profesor Šturm se je uveljavil tudi kot urednik številnih knjižnih izdaj, ki so v slovenski prostor vnesle dela, ki so bila v naši polpretekli zgodovini bralcem nedostopna in so pomembna za demokratični razvoj mlade države. Je prejemnik različnih nagrad, priznanj in častnih nazivov. Z odlokom odbora Evropskega parlamenta je leta 2012 prejel priznanje Civil Europeo Praemium, leta 2013 pa mu je Univerza v Ljubljani podelila častni naziv zaslužni profesor.

Z državnim odlikovanjem se Republika Slovenija zahvaljuje prof. Šturmu za njegov prispevek pri uveljavljanju pravne države, ustavnosti in ustavne znanosti.


Za dolgoletno prizadevanje za sožitje in uveljavljanje evropskih vrednot ter kot prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji prejme Jože Strgar red za zasluge.

Jože Strgar, agronom, vrtnar in politik, je bil rojen v Jelšah pri Leskovcu leta 1929. Kot otrok je obdobje druge svetovne vojne skupaj s starši preživel v izgnanstvu v Nemčiji, kjer si je čas lepšal z delom v vrtnariji. Po vrnitvi v domovino leta 1947 je bil za šolo prestar in je iskal delo, in sicer na zemlji. O odnosu do zemlje je pozneje zapisal, da jo je imel rad: »... iz nje je in na njej je dihalo življenje.« Najprej je delal v Krškem, potem v Čateških Toplicah, nato pa v ljubljanski Mestni vrtnariji. Njegova želja pa je bila učiti se in študirati. Z voljo in vztrajnostjo je končal najprej vrtnarsko obrtno in nato še kmetijsko šolo. Strast po temeljitem strokovnem znanju ga je gnala v svet, na vrtnarsko oziroma drevesničarsko prakso v Belgijo, nato še na Nizozemsko, v Nemčijo in Anglijo. Tako je lahko svoje znanje izpopolnjeval v najboljših vrtnarijah in drevesnicah. Po vrnitvi v Slovenijo se je vpisal na ljubljansko univerzo, kjer je leta 1962 končal študij na Biotehnični fakulteti. Po diplomi iz hortikulture se je zaposlil v arboretumu Volčji Potok, nekaj let pozneje pa je ustanovil svoje podjetje za urejanje parkov in vrtov. Inženir Strgar je bil član različnih hortikulturnih združenj, urednik strokovne revije Naš vrt in avtor osmih samostojnih strokovnih knjig ter množice strokovnih člankov.

Kot dejaven kristjan je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja sodeloval v obnovi javnega delovanja cerkve, postal je urednik znanstvene knjižnice Mohorjeve družbe, pozneje pa pobudnik ustanovitve Društva slovenskih katoliških izobražencev. Delo na družbenem področju ga je ob koncu osemdesetih pripeljalo v politiko, ko se je vključil v delovanje tedaj ustanovljene stranke Slovenskih krščanskih demokratov.

Po prvih demokratičnih volitvah je kot kandidat koalicije Demos postal ljubljanski župan. V času županovanja, med letoma 1990 in 1994, si je prizadeval za sožitje med političnimi strankami in bil zavezan demokratičnim in evropskim vrednotam. Razumel je, da v novi Sloveniji Ljubljana postaja glavno mesto države, in želel je, da bi ji k uveljavitvi med evropske prestolnice pomagala tudi takšna, evropska podoba.

V delovanju mesta je zato utrdil program, ki neguje zavedanje o pomenu kulturne dediščine. Program Ljubljana – moje mesto je v ospredje postavil urejenost zunanje podobe mesta in po načelih dejavne vključenosti mestna vlada tako še danes sodeluje z občani pri obnovi pročelij in prenovi njihovih hiš ter urejanju javnih površin. Velik del svoje pozornosti je župan Strgar namenil ureditvi parkov in zelenic v Ljubljani, med drugim so tedaj uredili staro mestno vrtnarijo v Tivoliju in tako poskrbeli tudi za zavedanje pomena in vrednot naravne dediščine.

Zaključek županskega mandata za Jožeta Strgarja ni pomenil konca njegovega političnega udejstvovanja. Leta 2011 je organiziral civilno pobudo Prebudimo Slovenijo! in ji predsedoval do leta 2016. V tistem času je napisal knjigo Treba je povedati, v kateri sporoča, da lahko stvarnost obrnemo na bolje le, če postanemo aktivni državljani, volimo zaupanja vredne ljudi in se po svojih močeh v svojem okolju potrudimo za skupno dobro.

Kot župan se je inženir Strgar zavedal, da je ena od njegovih osnovnih nalog urejanje in preurejanje Ljubljane po tem, ko je postala prestolnica samostojne države na poti v Evropsko unijo. Pri tem je šlo po eni strani za zunanji videz mesta, njegovih stavb in njegovih javnih površin, po drugi pa za notranji odraz mesta, za njegove upravne strukture in za odnose med njegovimi prebivalci. Uspelo mu je na obeh področjih in začrtal je pot Ljubljane v nov čas. Tudi po njegovi zaslugi je danes Ljubljana taka, kot je.


Za devetdeset let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem prejme Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb red za zasluge.

Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom v Zagrebu je najstarejše društvo Slovencev v Evropi. Nepretrgoma deluje že od leta 1929, ko sta bili ustanovljeni Slovenska (Narodna) knjižnica in čitalnica. Pobudnik je bil takratni profesor na zagrebški veterinarski fakulteti dr. Fran Zavrnik. Društvo je na območju današnje Republike Hrvaške delovalo od obdobja Kraljevine Jugoslavije do samostojne Republike Hrvaške in v tem državnem okviru svoje delo nadaljuje še danes. Skozi devet desetletij so različne politične okoliščine in spreminjajoči se čas narekovali različne načine in zapovedovali različne omejitve njegovega delovanja. A prva in tudi nekatera poznejša prelomna leta so postavila društvo na dovolj trdne temelje, da je lahko preneslo vse premene in težave.

Devetdeset let neprekinjenega delovanja pomeni devetdeset let neutrudne skrbi za ohranjanje in negovanje slovenskega jezika, tradicije, kulture in običajev. Društvo je s tem poskrbelo za obstoj slovenske manjšine na območju Hrvaške. Gotovo je bilo najteže med drugo svetovno vojno, ko je bilo društvo prepovedano in je štiri leta delovalo v ilegali. Po zaslugi lastnika zagrebške tovarne piškotov Vilima Bizjaka, ki je v Zagreb prišel iz Rogaške Slatine, je društvu uspelo ohraniti premoženje, da je lahko po vojni nadaljevalo delo. Posebej pomembno prelomnico pa je prineslo leto 1991, ko sta Slovenija in Hrvaška postali samostojni državi in so Slovenci na Hrvaškem postali manjšina. Začeli so se organizirati v društva tudi drugod, ne le v Zagrebu, in tako danes na Hrvaškem deluje 16 društev, Slovenski dom pa ostaja med vsemi največje.

V Slovenskem domu s to dolgo tradicijo pripravljajo različne ljubiteljske programe, kot so predavanja, predstavitve knjig, koncerti, razstave in pogovorni večeri. Tako poglabljajo vezi med državama in so vedno odprti za zanimanje in pozornost tudi drugih Zagrebčanov. V prostorih društva prirejajo dopolnilni pouk slovenskega jezika, prizadevajo pa si, da bi ga uvedli tudi v nekatere zagrebške osnovne šole.

Ob ustanovitvi je bila prednostna naloga društva približati zagrebškim Slovencem knjige in časopise v materinščini. S knjigami, ki jih zbira, hrani in izposoja knjižnica Slovenskega doma, to počno še danes, ko je njihovim članom na voljo sedem tisoč knjig v slovenskem jeziku.

Prav tako skoraj od začetka v društvu negujejo zborovsko pesem: najstarejša ljubiteljska skupina je mešani pevski zbor, katerega začetki segajo v leto 1930, ko je bil zborovodja Ivan Gorenšek. Sprva je deloval samo mešani zbor, pozneje pa še moški in ženski zbor ter oktet. Mešani pevski zbor se redno udeležuje velikih zborovskih srečanj v Sloveniji, kot sta Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in Primorska poje. Od leta 2011 ga vodi prof. Ivica Ivanović.

Zelo dejavni sta ustvarjalna delavnica Šopek, najmlajša sekcija Slovenskega doma, in duhovna skupina, ki skrbi za maše v slovenskem jeziku v Zagrebu. Slovenski študentje zagrebške glasbene akademije imajo pri društvu svojo skupino Dom, znotraj društvene galerijske dejavnosti pa se redno predstavljajo profesionalni in amaterski umetniki. Društvo prireja potopisna, zgodovinska in alpinistična predavanja, ki so vselej dobro obiskana.

Z državnim odlikovanjem se domovina Slovenija zahvaljuje Slovenskemu domu Zagreb za devetdeset let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem ter mu želi še mnogo uspehov pri povezovanju Slovencev v Zagrebu in na Hrvaškem in pri negovanju prijaznega vzdušja med Slovenci in Hrvati ter med Slovenijo in Hrvaško.


Za življenjski prispevek pri uvajanju novih, pionirskih pristopov zdravljenja hematoloških bolezni prejme Jožef Pretnar medaljo za zasluge.

Primarij Jožef Pretnar je vrhunski slovenski strokovnjak na področju zdravljenja hematoloških bolezni. Pred 30 leti je skupaj s sodelavci opravil pionirsko dejanje, ko je pri nas vzpostavil nov način zdravljenja s presaditvijo krvotvornih matičnih celic, kar je še danes najbolj razširjena oblika zdravljenja bolnikov s krvnimi raki.

Vizionarsko prepričanje, da bi tudi pri nas razvijali sodobne oblike zdravljenja rakavih krvnih bolezni s presajanjem matičnih celic, se je dr. Pretnarju utrdilo leta 1983 na izobraževanju na londonski kliniki Royal Free Hospital. Po vrnitvi je s sodelavci iz Univerzitetnega kliničnega centra in v sodelovanju z Zavodom za transfuzijsko medicino začel še istega leta uresničevati navedeni program. Tako so prvi odvzem kostnega mozga bolniku z levkemijo na ljubljanskem kliničnem centru opravili decembra 1988, januarja 1989 pa prvo presaditev krvotvornih matičnih celic. Danes je s presaditvijo mogoče zdraviti več kot 70 malignih in nemalignih bolezni. Pri nekaterih hematoloških bolnikih je to še vedno glavna terapevtska oblika, ki podaljšuje preživetje in izboljšuje kakovost življenja, da se bolniki lahko enakovredno vključujejo v vsakdanje življenjske naloge in izzive. Uspešnost zdravljenja je pri bolnikih z optimalnimi pogoji dosegla več kot 90-odstotkov. Danes opravijo na UKC Ljubljana okrog 130 presaditev letno, v Sloveniji pa je registriranih vsaj 20.000 darovalcev krvotvornih matičnih celic.

V štirih desetletjih, kar dela na področju hematologije, je bil dr. Pretnar kot vodja programa presaditve priča in tvorec izrednega napredka stroke tako glede diagnostike, ocenjevanja napovedi poteka in predvsem zdravljenja. Primarij Pretnar je eden tistih strokovnjakov, ki se je v času aktivnega kliničnega in ambulantnega dela zapisal globoko v spomin svojih pacientov in njihovih svojcev kot človek, ki je s strokovnostjo, empatijo in izjemnim čutom za sočloveka zaznamoval njihova življenja in so mu za to iz srca hvaležni.

Podelitev državnega odlikovanja primariju Jožetu Pretnarju je zahvala Republike Slovenije za njegove izjemne in pionirske dosežke na področju novih pristopov pri zdravljenju krvnih bolezni ter za izkazano požrtvovalnost in skrb za bolnike.