Predsednik republike Borut Pahor vročil državna odlikovanja red za zasluge in medaljo za zasluge

Red za zasluge je za izjemen prispevek k razvoju slovenskega in svetovnega krasoslovja ter uveljavljanju slovenske znanosti v svetu prejela revija Acta carsologica, vodilna krasoslovna revija na svetu, ki je začela izhajati pred 60 leti, danes pa je Acta carsologica revija z mednarodno vsebino, mednarodnim značajem in mednarodnim uredniškim odborom. Med njenimi avtorji so vodilne svetovne avtoritete v krasoslovju in med njimi se visoko uvrščajo slovenski strokovnjaki. V imenu odlikovanca sta odlikovanje prevzela izr. član Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Franci Gabrovšek, urednik Acta carsologica, in dr. Tadej Slabe, predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Dr. Tadej Slabe se je predsedniku republike zahvalil za odlikovanje v imenu vseh, ki sodelujejo pri urejanju znanstvenega zbornika in z izsledki krasoslovnih raziskav bogatijo njegovo vsebino. Dejal je, da se v deželi krasoslovno klasičnega krasa že več rodov trudijo razvijati Inštitut za raziskovanje krasa kot eno izmed mednarodno najbolj pomembnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. Odlikovanje jim pomeni spodbudo za naprej.


Foto: STA/Tamino Petelinšek

Medaljo za zasluge je prejela Urška Gállos za prispevek h kulturni izmenjavi na področju slovenskega in madžarskega literarnega ustvarjanja ter zbliževanju duhovnega prostora obeh sosednjih narodov. Gospa Urška Gállos pomembno povezuje slovensko in madžarsko kulturo. Kot Slovenka po materini strani in Madžarka po očetovi se je s svojo dejavnostjo iskreno predala promociji obeh kultur in njunemu povezovanju. Njeni vrhunski prevodi so sami po sebi prispevek h kulturama obeh narodov. Vidno ganjena se je za to visoko priznanje njenemu delu zahvalila predsedniku republike, predvsem pa svoji družini, v krogu katere se je naučila slovenskega jezika in spoznala velike Slovence, kot sta bila Ivan Cankar in France Prešeren, je dejala.

Za izjemen prispevek k utrjevanju temeljev slovenske jezikovne in kulturne identitete v slovenski Benečiji je medaljo za zasluge prejela Živa Gruden, eden najvidnejših nosilnih stebrov slovenstva v Videmski pokrajini. Današnja živost slovenskega jezika v Benečiji je v veliki meri rezultat tudi njenega predanega petintridesetletnega dela. Gospa Gruden je ob vročitvi odlikovanja povedala, da ga sprejema v imenu vseh, ki so sodelovali pri ustanovitvi in rasti Dvojezične šole v Špetru v Italiji in ob tem spomnila na številne ustanove, ki so pomagale pri njenem razvoju, ter se zahvalila predsedniku republike in slovenski diplomaciji, da ta šola obstaja in se razvija. Z Dvojezičnim šolskim središčem so otroci iz Benečije prvič dobili možnost za slovensko izobraževanje. To je zgodovinski dosežek, za katerega Slovenci dolgujemo iskreno zahvalo globoko spoštovani in priljubljeni Živi Gruden.

Medaljo za zasluge za vztrajno in predano voditeljsko delo pri utrjevanju slovenske jezikovne in kulturne identitete prebivalcev slovenskega porekla v Reziji je prejela Luigia Negro, nosilka slovenstva v Reziji, ozki dolini na italijanski strani kaninskega pogorja. Gospa Negro je osrednja osebnost slovenske kulture v Reziji, srečamo pa jo vsepovsod po deželi Furlaniji - Julijski krajini, v Sloveniji in drugih državah, kjer predstavlja Rezijo in njene ljudi. Skrb Luigie Negro kot kulturne delavke ni namenjena samo slovenščini, pač pa ohranjanju rezijanskega narečja in rezijanske kulture. V zahvali je odlikovanka izrazila globoko čast za prejeto priznanje in spomnila na številne ustanove in posameznike, ki so ji omogočili, da je spoznala kulturni svet slovenske manjšine v Italiji. Odlikovanje ji pomeni spodbudo za delovanje na področju razvoja in ohranjanja slovenskega jezika in kulture, ter ga sprejema z odgovornostjo, da še naprej deluje s pogumom, srcem in predanostjo, je dejala. 

Medaljo za zasluge je ob 90-letnici za življenjski prispevek k razvoju slovenskega zgodovinopisja in zasluge pri uveljavljanju ugleda Slovenije na kulturnem in znanstvenem področju prejel dr. Ignacij Voje. Zaslužni profesor dr. Ignacij Voje sodi med najuglednejša imena slovenskega zgodovinopisja. Njegov življenjski opus, v katerem se je posvetil srednjeveški in zgodnji novoveški zgodovini Slovenije in jugovzhodne Evrope, je neprecenljiv prispevek k skupnemu zgodovinskemu znanju o slovenski preteklosti in njeni prepletenosti z zgodovino jugovzhodne Evrope. Dr. Ignacij Voje je v zahvali izrazil tudi veselje in ponos, da je katedra za zgodovino jugovzhodne Evrope, ki jo zasedajo mladi zelo perspektivni zgodovinarji, na Filozofski fakulteti v Ljubljani ohranila svoje mesto.

Za izjemen prispevek k slovenski dialektologiji in utrjevanje mednarodnega ugleda slovenske znanosti na področju slavistike je medaljo za zasluge prejela dr. Zinka Zorko, zaslužna profesorica Univerze v Mariboru in redna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dr. Zorko je danes najboljša poznavalka slovenskih koroških, štajerskih in panonskih narečij in govorov in sodi v generacijo slovenskih slavistov, ki so utrdili temelje slovenske dialektologije. Njeno delo je najboljši prikaz vitalnosti slovenske znanosti, ki odmeva tudi v mednarodnem prostoru, obenem pa dokaz enakovrednosti slovenščine kot jezika svetovne znanosti. In kot še piše v utemeljitvi, je s svojim pedagoškim, znanstvenim in raziskovalnim delom humanistka dr. Zinka Zorko ena najboljših ambasadork slovenskega jezika, Slovenije in slovenstva v svetu. Akademkinja dr. Zorko se je zahvalila vsem, ki so jo pospremili na današnjem svečanem dogodku in dejala, da so raziskovalci jezikov nedavno napovedali, da je na svetu blizu sedem tisoč različnih jezikov in da se jih bo za prihodnost ohranilo samo dvesto. "Med njimi bo tudi slovenščina. Slovenščina je zdržala več tisoč let in bo tudi v prihodnje", je misel zaključila dr. Zorko.

Prav posebej za današnjo priložnost so svoj nastop pripravila dekleta Pevskega zbora Dvojezične šole Špeter iz Italije, ki so zapele in zaigrale venček beneških in rezijanskih pesmi, in učenke Osnovne šole Muta s Koroške, ki so pripravile kratek narečno obarvan program. Naj še povemo, da je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor častni pokrovitelj vseslovenskega šolskega narečnega festivala Vsaka vas ima svoj glas, ki ga pripravljajo na tej šoli.


Foto: STA/Tamino Petelinšek